Tiskane izdaje
Dunaj – Ločeno izobraževanje romskih otrok v posebnih osnovnih šolah na Češkem je neupravičeno, saj so ti sposobni slediti pouku v povsem običajnih razredih, je pokazala nedavna raziskava britanske nevladne organizacije.
Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer že novembra 2007 Češki ukazalo, naj konča prakso ločenega izobraževanja otrok na podlagi njihove etične pripadnosti. Vendar se od takrat ni veliko spremenilo, poročajo češki mediji. Po sodbi so oblasti »posebne« osnovne šole sicer preimenovale v »praktične«, toda romski otroci so zaradi svoje narodnosti še vedno diskriminirani, opozarjajo nevladne organizacije.
Proti prepričanju zagovornikov takšnega sistema, češ da so posebne šole najprimernejše za otroke iz zahtevnejših socialnih okolij, zdaj govori tudi raziskava britanske nevladne organizacije Enakost, ki je spremljala izobraževanje otrok čeških priseljencev romske narodnosti v Veliki Britaniji. Pokazalo se je, da so se romski otroci, ki so v domovini obiskovali ločene, tako imenovane posebne šole, enakovredno vključili v britanski šolski sistem. Ob pomoči zaradi novega jezika so uspešno sledili pouku v običajnih razredih britanskih osnovnih šol, s čimer so dokazali, da je bilo njihovo usmerjanje v posebne šole na Češkem neupravičeno.
Kot je za Radio Praga povedal ustanovitelj in vodja nevladne organizacije Enakost Alan Anstead, so se otroci v britanskem okolju odrezali bolje tudi zato, ker niso bili soočeni s predsodki učiteljev in sošolcev ter njihovih staršev.
»Večina učiteljev do pred kratkim sploh ni slišala za Rome in ni imela Romov v svojih razredih. Torej so jih učili enako kot druge otroke iz priseljenskih skupnosti, kar pomeni, da so bili sicer deležni nekaj več pomoči pri jeziku in drugih spretnostih, vendar so jih obdržali v običajnih razredih, niso jih ločevali in o njih niso imeli drugačnega mnenja. To je očitno delovalo,« je povedal Alan Anstead. Na Češkem pa se učitelji in vodstva šol bojijo negativnega odziva staršev, češ da bodo romski učenci v razredu upočasnili izobraževalni proces. Raziskava, v katero so vključili tudi starše, je še pokazala, da so se romske družine uspešno vključile v britansko družbo, da so si odrasli našli delo in da niso prejemali nič več socialnih pomoči kot drugi. S tem je zavrnila predsodek, ki ga imajo pred Romi na Češkem (in drugod), češ da so leni in da izkoriščajo socialno državo.
Romi hočejo delati
Na Češkem po navedbah državne tiskovne agencije živi kakih 250.000 Romov, približno tretjina v getu podobnih skupnostih. Ocene stopnje brezposelnosti v njihovih vrstah se gibljejo med 60 in 98 odstotki. »Romi delajo in hočejo delati«, se imenuje kampanja, ki jo je avgusta zagnala češka nevladna organizacije IQ Roma. »Odnos delodajalcev (do Romov) je zelo podoben odnosu javnosti – karakterizirajo ga nezaupanje, ksenofobija in predsodki,« je povedala direktorica IQ Roma Katarina Klamkova. Da bi premagali predsodke o Romih kot nedelavnih ljudeh, so ustanovili spletno stran www.mypracujeme.cz, na kateri so objavljene zgodbe zaposlenih Romov, postala pa naj bi tudi nekakšna borza za zaposlovanje Romov.
Prav te dni na Češkem poteka tudi dokaj odmeven poskus izselitve kakšnih 140 Romov iz naselja v mestu Ostrava. Ker so stavbe menda prenevarne za bivanje, so oblasti Romom ukazale, naj jih izpraznijo, vendar stanovalci tega ne nameravajo storiti. S pomočjo pripadnikov nevladnih organizacij so začeli popravljati najbolj ogrožene dele stavb, zapirati nevarne kleti, balkone in podobno. Upajo, da bodo s tem zadostili osnovnim varnostnim zahtevam in da jih ne bodo izselili s silo. Hkrati so v nevladnih organizacijah pozvali javne službe, naj stavbe spet priključijo na vodo in kanalizacijo, saj so brez tega stanovalcem kršene človekove pravice.
