Vili Einspieler, Beograd
Beograd - Romunski vladi premiera Emila Boca, ki je v tem mandatu v parlamentu že trikrat preživela glasovanje o nezaupnici, tudi množični protesti v Bukarešti in drugih večjih mestih v državi niso prišli do živega.
Zato je malo verjetno, da bo opozicijsko zavezništvo, ki je zaradi nasprotovanja hitremu sprejemanju vladnih zakonov napovedalo bojkot parlamenta, doseglo razpis predčasnih volitev. Poslanci zavezništva USL so napovedali, da ne bodo več sodelovali v delu parlamenta, bodo pa obdržali mandate in pravico do glasovanja, dokler ne bodo razpisane predčasne volitve. Predstavnik USL Victor Ponta je pojasnil, da protestirajo zaradi odločitve vlade, da za sprejemanje zakonov uporabi prehitevalni pas, ker je opoziciji tako preprečila, da bi prišla do besede. V USL so še opozorili, da desnosredinska vlada zavrača vsak dialog o nezadovoljstvu ljudi z gmotnim položajem, ki je povzročil, da so se v Romuniji skoraj dva tedna vsak dan vrstili množični protesti proti vladnim varčevalnim ukrepom.
V opozicijskem zavezništvu zbrani liberalci (PDL) in socialisti (PSD) so napovedali, da bodo pri bojkotu vztrajali, dokler se vlada premiera Emila Boca ne odloči za odstop in razpis predčasnih volitev. Vladajoči liberalni demokrati si z napovedanim bojkotom ne razbijajo glave, ker imajo tudi v tem primeru dovolj glasov za sprejemanje zakonov. Liberalci so bili neuspešni tudi s pobudo, da bi hkrati izvedli parlamentarne in lokalne volitve, saj jo je romunsko ustavno sodišče zavrnilo. V Romuniji bodo tako imeli lokalne volitve junija, parlamentarne pa novembra letos.
Čeprav je Boc priljubljenemu zdravniku Raedu Arafatu znova zaupal položaj vodje nujne reševalne službe SMURD in zaradi neprimernih izjav o protivladnih protestnikih odstavil tudi zunanjega ministra Teodorja Baconschija, romunska opozicija meni, da njegove poteze niso dovolj in da ne bodo utišala jeze romunske javnosti. Baconschi se je moral čez noč posloviti od ministrskega stolčka, ker je na svojem blogu zapisal, da bodo o prihodnosti države odločali državljani Romunije, ki delajo in si želijo imeti prihodnost, in ne nasilna in neotesana drhal, ki se opira na dediščino nekdanje obveščevalne službe Securitate.
Vodja romunske diplomacije in podpredsednik vladajoče PDL je poskrbel za razburjenje tudi zato, ker je največjo opozicijsko stranko PSD označil kot stranko, kjer so strukture nekdanje komunistične obveščevalne službe najmočneje zakoreninjene. Boc se je v parlamentu opravičil za verbalne izpade in spodrsljaje nekaterih članov vlade v zvezi s protesti, za novega zunanjega ministra pa je imenoval Cristiana Diaconescuja.
Zahteve po odstopu predsednika
Prvak PSD Victor Ponta je dejal, da odločitvi o odstavitvi Baconschija ne oporeka, ukrep pa da je prepozen in nezadosten. Vodja PDL Crin Antonescu je menil, da Romunija potrebuje radikalno rešitev, to pa so čimprejšnje predčasne predsedniške in parlamentarne volitve. V opoziciji tako kot protestniki, ki so proteste zaradi zdravstvene reforme in Arafatovega odstopa razširili proti vladnim varčevalnim ukrepom in korupciji, zahtevajo odstop romunskega predsednika Traiana Basescuja. Romuni so jezni na oblast, ker so eni izgubili delo, drugim so se bistveno zmanjšale pokojnine, tretji pa se kratko malo počutijo ponižane. Slednji niso zgolj skandirali »Dol z Basescujem«, temveč so jasno povedali, da so se zbrali, ker imajo dovolj političnega razreda kot celote, naj gre za opozicijo ali pa za vladajoče stranke.
Romunijo je zajela resna kriza leta 2009, ko se je njeno gospodarstvo skrčilo za sedem odstotkov. Zato je od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke najela 20 milijard evrov posojila, da je sploh lahko izplačala plače in pokojnine. Vlada se je morala zavezati, da bo sprejela ostre varčevalne ukrepe, tako da je že naslednje leto zvišala davek na dodano vrednost z 19 na 24 odstotkov in znižala plača v javni upravi za četrtino.
Romunski parlament je potrdil tudi pokojninsko reformo, ki bo postopoma višala upokojitveno starost, do leta 2015 za moške in do leta 2030 za ženske. Boc je zagotovil, da varčevalni ukrepi že dajejo prve otipljive rezultate, državljane pa je pozval k enotnosti, ker bodo le tako uspešno premagali gospodarske težave.
Čeprav se Romunija spopada z najhujšo gospodarsko in socialno krizo v zadnjih desetletjih, vladajočo stranko pa podpira le še deset odstotkov državljanov, je vlada premiera Boca, ki je izgubila zaupanje ljudstva, že trikrat preživela glasovanje o nezaupnici. Romunski opoziciji socialdemokratov, konservativcev in liberalcev, ki ima v parlamentu 212 od skupaj 470 sedežev, je v tretje za izglasovanje nezaupnice manjkalo 17 glasov.