B.M./El.M./Ma.B./STA
Moskva - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je po večurnih pogovorih s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, napovedal, da se bodo ruske sile z gruzinskega ozemlja - tudi iz separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije - umaknile po namestitvi najmanj 200 opazovalcev EU, kljub temu, da Rusija temu nasprotuje. To naj bi se zgodilo še pred 1. oktobrom. "Videli bomo, ali jih bomo lahko v tednih po 1. oktobru v Gruzijo poslali še več," je dodal Sarkozy.
V Ženevi naj bi se 15. oktobra po zagotovilih Sarkozya in Medvedjeva začeli mednarodni pogovori o statusu Abhazije in Južne Osetije, kot jih predvideva sporazum o prekinitvi ognja, ki sta ga ob posredovanju Sarkozya sredi avgusta podpisala Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Sakašvili.
Rusija nasprotuje ločeni opazovalni misiji EU
Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko je dejal, da Rusija nasprotuje ločeni opazovalni misiji EU, ker misli, da ni potrebna. "Mislimo, da bo rezultat tega le nepotrebna razdrobitev mednarodnih opazovalnih prizadevanj, ki jih na terenu že izvajajo Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse)," je dejal in pojasnil, da Rusija upa, da se bo EU namesto samostojne misije "aktivno pridružila prizadevanjem Ovse na varnostnem območju ob Južni Osetiji".
Rusija bi zaradi Gruzije še zaostrila odnose z Natom
Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je danes izjavil, da bi lahko Rusija prekinila vse sodelovanje z Natom, če bo v svoje vrste sprejel Gruzijo. "Z moralno političnega gledišča bi sprejetje Gruzije v akcijski načrt za članstvo bilo videti, kot da se je Nato postavil na stran agresorja," je dejal Rogozin.
"Ena stvar je, da ZDA podprejo svojega varovanca, nekaj povsem drugega pa je dajanje zatočišča agresorski državi. O kakšnem sodelovanje (med Rusijo in Natom) lahko govorimo v tem primeru? Nikakršnem," je dejal Rogozin.
Visoki predstavnik ameriške administracije je danes izjavil, da so v Washingtonu prepričani, da bo Gruzija vstopila v Nato in da je rusko posredovanje v tej državi še povečalo njene možnosti za članstvo v zavezništvu.
"Če ne drugega, je to, kar se je zgodilo v Gruziji, verjetno povečalo podporo predlogu znotraj zavezništva, da navsezadnje (Gruzija in Ukrajina) postaneta članici Nata," je dejal neimenovani visoki predstavnik Washingtona. "Resolucija, sprejeta na vrhu Nata v Bukarešti, ki pravi, da bosta Gruzija in Ukrajina postali članici Nata, predstavlja razmišljanje večine naših zaveznic v Natu," je dodal.
Rusija nasprotuje članstvu Gruzije in Ukrajine v Natu in meni, da je širitev zavezništva in njegova podpora načrtovani postavitvi ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem "strateška napaka". Moskva je prejšnji mesec že prekinila sodelovanje z Natom na številnih področjih, med drugim je zamrznila obiske Natovih predstavnikov v Rusiji in prekinila sodelovanje na skupnih vojaških vajah.
Območje delovanja opazovalcev EU še ni jasen
Akcijski radij delovanja evropskih opazovalcev še ni jasen. Švedski zunanji minister Carl Bildt je prepričan, da bi misija morala nadzorovati celotno ozemlje Gruzije, vendar so možnosti, da bi ji Rusija dovolila prihod v Južno Osetijo in Abhazijo, po njegovem objektivno »omejene«. Finski zunanji minister Alexander Stubb je kot predsedujoči Ovseju kolegom postregel s spodbudno novico, da opazovalci vseevropske organizacije nimajo večjih težav, saj se »dokaj svobodno« gibljejo po Gruziji, tudi na območjih blizu Južne Osetije, ki so pod ruskim nadzorom. Priznal pa je, da bo razmestitev članov misije EU na kriznem območju odvisna od stališča Moskve. »Zdi se, da v Gruziji ne bo primanjkovalo misij,« je skeptično pripomnil poljski minister Radoslaw Sikorski; opozoril je na problem usklajevanja dejavnosti različnih ekip opazovalcev.
Neformalno so zunanji ministri Unije soglasno podprli nemškega kolega Franka-Walterja Steinmeierja, ki se je zavzel za neodvisno mednarodno preiskavo o odgovornosti za oboroženi konflikt v Gruziji. »Treba je ugotoviti, kaj se je zgodilo,« se je strinjal gostitelj Bernard Kouchner in predlagal, da bi preiskavo začeli čim prej.
V Avignonu so razpravljali tudi o pomoči Gruziji. Komisarka Benita Ferrero-Waldner je na novinarski konferenci pojasnila, da se vrednost doslej poslanih humanitarnih pošiljk, skupaj s prispevki držav, vzpenja na 15 milijonov evrov. Evropska komisija je že pripravila predloge za obnovo in makroekonomsko srednjeročno gospodarsko pomoč. Kakor je povedal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, »gre za precej visoka sredstva, okoli pol milijarde evrov v prihodnjih treh letih«, ki bi jih črpali iz proračuna skupnosti, po zatrdilu Estonca Urmasa Paeta pa bi prav tolikšno vsoto odštele tudi članice Unije.
Na rednem mesečnem zasedanju sveta EU, ki bo prihodnji teden v Bruslju, bodo zunanji ministri predvidoma razmislili o odpravi sankcij proti Belorusiji, potem ko so v Minsku pred tedni izpustili na prostost tri politične oporečnike. Za odpravo sankcij, ki jih je Unija razglasila po predsedniških volitvah spomladi 2006, ko so zaradi nespoštovanja mednarodnih standardov med drugim prepovedali 40 političnim osebnostim s predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na čelu vstop na ozemlje skupnosti, se je najodločneje zavzela Poljska. EU bi rada preprečila, da bi se Belorusija uklonila pritisku Moskve ter priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kar je po Rusiji doslej storila samo Nikaragva.