Tbilisi/Moskva/Bruselj - Rusija v skladu z napovedmi danes iz Tbilisija umika svojega veleposlanika Vjačeslava Kovalenka, skupaj z okoli 30 drugimi diplomati, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Gruzija je sicer v začetku septembra prekinila diplomatske odnose z Rusijo, ob čemer je izrazila željo po ohranitvi konzularnih zadev.
"Večji del osebja (ruskega) veleposlaništva se v povezavi s prekinitvijo diplomatskih odnosov vrača v Moskvo," so danes sporočili diplomati, ki so še dodali, da manjša skupina diplomatov ostaja v Tbilisiju, da bodo lahko urejali konzularne zadeve.
Gruzija je sicer po ruskem priznanju gruzijskih pokrajin Južne Osetije in Abhazija v začetku septembra prekinila diplomatske odnose s svojo veliko severno sosedo. Kljub temu pa želi v Moskvi tudi v prihodnosti ohraniti svoje konzularne predstavnike, ki bi tako lahko skrbeli za interese okoli enega milijona gruzijskih državljanov v Rusiji.
Tudi ruski diplomati so danes povedali, da je gruzijska odločitev najbolj prizadela prav interese običajnih ljudi. "V pogojih, ko sta veleposlaništvi obeh držav zaprti, je postalo reševanje kulturnih in humanitarnih vprašanj pravno nemogoče," so poudarili diplomati in dodali, da v teh razmerah Rusija poskuša zmanjšati negativne posledice.
Prav zaradi tega po njihovih besedah na ruskem veleposlaništvu v Tbilisiju ostaja več diplomatov ter administrativno in tehnično osebje. "Rusko zunanje ministrstvo išče pravno pravilne in izvršljive rešitve, s katerimi bi ohranjali minimalno konzularno raven in humanitarne stike, ki so v interesu državljanov obeh držav," so po navedbah Itar-Tassa še povedali ruski diplomati.
Glede možnosti normalizacije odnosov med državama je Kovalenko pred odhodom povedal, da je odnose težje ponovno zgraditi kot pa prekiniti. "Odnosov ni prekinila Rusija, temveč Tbilisi. Zato mislim, da bi morala Gruzija ponuditi nove možnosti v gruzijsko-ruskih odnosih," je povedal Kovalenko.
Opazovalci EU sprva zunaj tamponskih območij okrog Abhazije in Južne Osetije
Opazovalci EU v Gruziji, ki bodo z delom pričeli v sredo, sprva ne bodo imeli dostopa v tamponski območji okrog gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazija in Južna Osetija, ki jih je Moskva priznala kot neodvisni državi, je sporočil tiskovni predstavnik ruskih sil v Južni Osetiji Vitalij Manuško.
Rusija in EU sta se dogovorili, da bodo opazovalci delovali do južne meje varnostnega območja okrog Južne Osetije, je poudaril Manuško. To so se po njegovih besedah danes dogovorili predstavniki unije in poveljnik ruskih sil v Južni Osetiji Marat Kulahmetov, o nadaljnji vlogi opazovalcev pa naj bi se strani še uskladili.
Opazovalna misija Evropske unije v Gruziji, ki naj bi nadzorovala spoštovanje avgusta sklenjenega dogovora med Tbilisijem in Moskvo v šestih točkah, naj bi po načrtih uradno začela delovati v sredo. 340-članska misija naj bi bila sprva nameščena okoli Južne Osetije in Abhazije v zameno za umik ruskih vojaških sil z nesporno gruzijskega ozemlja do 10. oktobra.
Pred uradnim pričetkom delovanja misije se danes v Tbilisiju mudi visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo srečal z gruzijskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem in nagovoril evropske opazovalce.
Solana je ob prihodu izrazil optimizem, da se bo vsem vpletenim stranem uspelo dogovoriti o mirovnem načrtu, ki bo predvideval umik ruskih vojakov tudi z ozemlja Abhazije in Južne Osetije.
Opazovalci iz 22 držav članic EU bodo sprva nameščeni v štirih oporiščih v bližini prestolnice Tbilisi ter mest Poti, Gori in Zugdidi. Zaenkrat ni predvideno, da bi civilna misija EU, ki bo delno delovala v Tbilisiju, delovala tudi v Abhaziji in Južni Osetiji. Misija, za napotitev katere je EU dala zeleno luč na zasedanju zunanjih ministrov 17. septembra, naj bi bila nameščena v stopnjah, o morebitnih spremembah pa naj bi odločali v poznejši stopnji.
Večina pripadnikov misije prihaja iz vrst policije in vojske, med njimi pa so tudi strokovnjaki za človekove pravice in pravo. Opazovalci ne bodo oboroženi, iz varnostnih razlogov pa bodo nosili neprebojne jopiče in imeli blindirana vozila modre barve z zastavo EU.
Za misijo je za prvih šest mesecev predvidenih 31 milijonov evrov, kar ne vključuje plač opazovalcev, ki jih bodo plačevale države članice, iz katerih prihajajo; največ naj bi prispevale Francija, Nemčija, Italija in Poljska.
Donatorska konferenca za Gruzijo bo 22. oktobra
Donatorska konferenca za Gruzijo bo 22. oktobra v Bruslju, je danes povedal generalni direktor Evropske komisije za zunanje odnose Eneko Landaburu. Pojasnil je, da bo konferenca potekala na ministrski ravni, organizirali pa jo bodo Evropska komisija, francosko predsedstvo EU ter Svetovna banka, poročajo tuje tiskovne agencije.
Konferenco sta že v začetku septembra napovedala predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso med obiskom v Moskvi, vendar datum doslej ni bil znan.
Evropska komisija je že izrazila pripravljenost prispevati 500 milijonov evrov za obnovo in zagon gruzijskega gospodarstva v letih od 2008 do 2010. Obenem Bruselj pričakuje, da bodo prav toliko prispevale članice, kar pomeni, da bi skupaj EU za pomoč namenila milijardo evrov.
ZDA pa so napovedale, da bodo Gruziji dale pomoč v višini milijarde dolarjev, od tega dobro polovico še letos.
Evropska komisija je sicer ta teden predlagala tudi začetek pogajanj z Gruzijo o poenostavitvi postopkov za izdajo vizumov za kratkotrajno bivanje ter sklenitvi sporazuma o vračanju, v sredo pa bodo v Gruziji začeli delovati tudi evropski opazovalci, ki naj bodo nadzorovali spoštovanje avgusta sklenjenega dogovora med Tbilisijem in Moskvo.