Rusija: Predvolilna »koncentracijska taborišča« za migrante

Moskva – Ruske oblasti so konec julija začele racije proti nezakonitim priseljencem, ki zdaj v šotorskem naselju v industrijskem delu Moskve čakajo na izgon iz države. Nezakoniti delavci iz Vietnama, Azerbajdžana, Sirije, Maroka, Kirgizije, Uzbekistana in Egipta po trditvah ruskih borcev za človekove pravice životarijo v nevzdržnih razmerah.

»Tabor je sestavljen iz šotorov, postavljenih na golem betonu. So brez vode in elektrike. Ljudje, ki so končali tam, preprosto ne razumejo, kaj se dogaja,« je nečloveške razmere med prvimi dokumentiral ruski fotograf in bloger Ilija Verlamov, ki se že dolgo ukvarja s problematiko priseljencev. Na podlagi njegovih fotografij je socialni aktivist Mitja Aleškovski šotorska naselja že označil za sodobna »koncentracijska taborišča«, na katera opozarja tudi pisatelj in aktivist Oleg Kozirjov, ki pravi, »da je paradoks koncentracijskih taborišč za ilegalne priseljence to, da so sama po sebi ilegalna«.

Na njihovo nezakonitost opozarja tudi Svetlana Ganuškina iz organizacije Državljanska pomoč, kjer ponujajo pravno pomoč priseljenskim delavcem in političnim beguncem iz srednje Azije. »Veliko migrantov je med racijami izgubilo svoje dokumente, zato ne razumem, na podlagi česa so moskovska sodišča odločila, da jih je treba deportirati. Sam tabor je nezakonit, saj ga je postavilo ministrstvo za izredne razmere, kar bi bilo upravičeno samo v primeru naravne katastrofe in pod pogojem, da bi ga ljudje lahko zapustili, kadar bi hoteli.«

Pri človekoljubni organizaciji Memorial opozarjajo, da bi morali pridržanim vročiti dokumente s podrobnimi pojasnili o tem, česa jih obtožujejo, in jim najpozneje tri ure po pridržanju zagotoviti dostojno bivališče. Da so zaradi omejevanja gibanja in pičlih obrokov kršena vladna priporočila, meni tudi ombudsman Vladimir Lukin.

Suženjski delavci iz Vietnama

Med pridržanimi je tudi skupina približno 700 nezakonitih priseljencev iz Vietnama, ki so jih kot suženjske delavce proti njihovi volji zadrževali v ilegalni tekstilni tovarni na obrobju Moskve. Proti nečloveškim razmeram, v katerih živijo tudi po »osvoboditvi«, je že protestiral tudi Le Hong Truong z vietnamskega veleposlaništva v Moskvi. Ogorčen je zlasti nad dejstvom, da se v komaj 50 kvadratnih metrov velikih šotorih gnete celo po 40 ljudi. »Vietnamski delavci so v Rusijo prišli na povabilo podjetja, ki jih je najelo za eno do tri leta. V tem času so odplačali letalsko vozovnico do Moskve in življenjske stroške, nekaj denarja pa so mogoče poslali tudi domov. Ko se je njihova pogodba iztekla, so v Rusiji ostali nezakonito,« je opozoril bloger.

»Ne podpiram množičnih aretacij, vendar so zakonite. Počakati je treba, da se bo to pokazalo v gradbenem sektorju. Olimpijske objekte v Sočiju gradijo pretežno nelegalni priseljenci,« je opozoril Renat Karimov iz Zveze migrantskih delavcev. Predsednik Ruske federacije migrantov Mohamed Majumder opozarja na korupcijo, policijsko podkupljivost in sporna posredniška podjetja, ki urejajo delovne dokumente. »Državljani Skupnosti neodvisnih držav bi morali za delovna dovoljenja plačati samo 60 dolarjev, vendar jim posredniki zaračunavajo od 600 do 750 dolarjev. Ruski uradniki so ustvarili na tisoče posredniških podjetij. To je nezakonit posel na plečih migrantov.« Prav zavrnitev podkupnine policistu je menda pripeljala tudi do pretepa med policisti in prodajalci lubenic iz Dagestana, ki so postali povod za racije proti prišlekom.

Moskva je rusko mesto

Prav prebivalci Dagestana in drugih pretežno muslimanskih ruskih republik na Severnem Kavkazu so po trditvah Enverja Kisrijeva z Ruske akademije znanosti žrtve največjih zlorab, pa čeprav so v nasprotju s priseljenci državljani Ruske federacije. »Vsi prodajalci na tržnicah morajo plačevati podkupnine. Prišleki s Kavkaza plačujejo največ, in to zaradi fobije pred islamom in Kavkazom.« Množične molitve ob koncu ramazana v Moskvi in Sankt Peterburgu le še krepijo v Rusiji že tako prisotno islamofobijo.

V največji državi na svetu, ki je med največjimi tudi po številu priseljencev, je trenutno samo 21 prehodnih centrov za ljudi, ki čakajo na izgon, zato je v načrtu gradnja še 83 takšnih centrov. Tudi v Moskvi, kjer bodo na začetku septembra županske volitve, na katerih se bo za novi mandat spet potegoval vršilec dolžnosti župana Sergej Sobjanin, ki svojo kampanjo gradi predvsem na obljubi omejevanja števila ilegalnih priseljencev. »Moskva je rusko, ne pa kitajsko, tadžiško ali uzbeško mesto,« je le eden od njegovih sloganov. Po zadnji anketi državnega javnomnenjskega centra VTsIOM je priseljencem nenaklonjenih kar 74 odstotkov Rusov, kar 53 odstotkov pa jih podpira strožjo imigracijsko zakonodajo.

Sodobni gulagi, ki ne rastejo samo v glavnem mestu, jih pretirano ne vznemirjajo. »To je nujni začasni ukrep, saj so drugi prehodni centri povsem zasedeni,« na redke očitke odgovarja Vladimir Ošečkin, ustanovitelj družbenega omrežja Gulagu.net, ki poudarja, da so nezakonite priseljence v šotorska naselja naselili na podlagi odločitve sodišča. Prav na njegov poziv so poleg priseljencev zaradi suženjskega dela aretirali tudi šest lastnikov nezakonite tekstilne tovarne, v kateri so več let v nevzdržnih razmerah delali delavci iz Vietnama.