Tiskane izdaje
Kijev, Moskva − Teden dni potem, ko je vse kazalo, da je po volitvah v Ukrajini zavel svež veter in da bosta voditelja sprtih sosed naposled sedla za skupno mizo, je nasilje na vzhodu države znova pometlo vse upe. Ruski predsednik Vladimir Putin se na obletnici Dneva D ne namerava srečati z ukrajinskim kolegom Petrom Porošenkom, se pa bo v kratkem srečal z britanskim premierom Davidom Cameronom in francoskim predsednikom Françoisom Hollandom.
Ker kljub predsedniškim volitvam nič ne kaže, da se razmere na vzhodu Ukrajine umirjajo, prej nasprotno, je Rusija pripravila osnutek resolucije o Ukrajini, ki ga je že predložila varnostnemu svetu ZN. »Osnutek resolucije zahteva takojšnjo vzpostavitev humanitarnega koridorja, ki bo miroljubnim državljanom omogočil izhod iz regij, v katerih potekajo vojaške aktivnosti. Hočemo, da varnostni svet zahteva, da na poti miroljubne populacije, ki hoče zapustiti območja vojaških operacij, ne bo postavljenih ovir, ali jim je omogočen dostop do humanitarne pomoči,« je po poročanju francoske AFP danes povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Poleg tega resolucija vse mednarodne humanitarne organizacije poziva, naj priskočijo na pomoč na jugovzhodu Ukrajine.
Lavrov je še dodal, da je bistvo osnutka humanitarni položaj civilnega prebivalstva v nemirnih regijah, vsebuje pa tudi ukrepe, ki bodo omogočili izvajanje ženevskega sporazuma in načrt Ovseja za rešitev krize v državi.
Kanček več časa
O ukrajinski krizi, katere del so tudi neporavnani računi za ruski plin, bodo danes v Bruslju znova razpravljali tudi ruski minister za energetiko Aleksander Novak, njegov ukrajinski kolega Jurij Prodan in evropski komisar za energijo Günther Oettinger. Rusija je v nadaljevanje pogovorov privolila po tem, ko je Gazprom danes potrdil, da je Ukrajina plačala del zemeljskega plina, dobavljenega februarja in marca. »Danes je Gazprom na svoj račun dobil 786 milijonov dolarjev [577 milijonov evrov]. Pozdravljamo začetek odplačevanja ukrajinskega dolga. Uvedbo sheme predplačila [po kateri bo moral Kijev plin plačevati v naprej] zato prestavljamo na 9. junij,« je danes sporočil prvi mož Gazproma Aleksej Miller.
Ukrajini je danes uspelo poplačati le del dolga, ki ga Rusiji dolguje za porabo plina do 1. aprila. Če bo Ukrajini do roka uspelo plačati celoten znesek, hkrati pa poravnati del dolga za plin, dobavljen aprila in maja, je Gazprom po besedah Milerja morda pripravljen ponovno premisliti o uvedbi predplačilnega sistema, prav tako so se menda pripravljeni pogajati o ceni.
Iz Rusije so aprila letos sporočili, da razveljavljajo popuste pri zemeljskem plinu, ki ga dobavljajo Ukrajini. Cena je tako za tisoč kubičnih metrov poskočila z 268 dolarjev na 485 dolarjev. Rusija vztraja, da jim soseda dolguje skupno 5,2 milijarde dolarjev. Uradni Kijev, ki je podražitev plina označil za 'gospodarsko agresijo', zagotavlja, da je dolg pripravljen poplačati, če Moskva ceno plina zmanjša na tisto pred podražitvijo.
Srdita bitka v Lugansku
Z vzhoda Ukrajine danes znova poročajo o spopadu med proruskimi uporniki in ukrajinskimi varnostnimi silami. Po poročanju spletnega portala Kyiv Post je danes ponoči postojanko obmejnih enot v Lugansku napadlo okoli sto upornikov, pozneje pa se je njihovo število povišalo na 400. Spopadi so se zavlekli v popoldanske ure, orožje je potihnilo le toliko, da sta lahko obe strani evakuirali ranjene. Po uradnih podatkih je ubitih najmanj pet proruskih upornikov, osem je ranjenih, poškodbe je utrpelo tudi sedem pripadnikov obmejnih enot.
O novih spopadih poročajo tudi iz Slavjanska, utrdbe separatistov v sosednji regiji Doneck. Proruske sile so sporočile, da je bilo med operacijo ukrajinske vojske v tem mestu v nedeljo zvečer ranjenih pet civilistov.
Nato in Rusija vztrajata vsak na svojem bregu
O ukrajinski krizi, natančneje o varnostnih razmerah v državi, so danes na veleposlaniški ravni razpravljali tudi predstavniki članic Nata in Rusije. Ruski odposlanec Aleksander Gruško je po srečanju zavezništvo obtožil, da spodbuja nasilje ukrajinske vlade na vzhodu države, veleposlaniki drugih članic so na drugi strani od Rusije zahtevali, naj preneha podpirati proruske upornike. »Lahko povem, da so si odkrito izmenjali stališča. Srečanje je jasno pokazalo, da obstajajo bistvene razlike v pogledih na krizo - na njen nastanek, v kaj se je razvila in kako jo rešiti,« je povedala tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu.
Svet Nato-Rusija se je srečal dan pred jutrišnjim začetkom zasedanja obrambnih ministrov Nata. V središču razprave bodo dolgoročne posledice rusko-ukrajinske krize tako na delovanje Nata kot njegove odnose z Rusijo. Severnoatlantsko zavezništvo je po priključitvi Krima k mogočni vzhodni sosedi - ki ga Zahod ne priznava - prekinil sodelovanje z Rusijo, a ohranil stike na veleposlaniški ali višji ravni.
