Rusija: Zaradi meteorita ranjenih okoli tisoč ljudi

Meteorid v Rusiji ni povezan z asteroidom 2012 DA14, ki bo danes na majhni razdalji preletel Zemljo.

Objavljeno
15. februar 2013 07.03
Posodobljeno
15. februar 2013 07.03
RUSSIA-METEORITE
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si; Polona Frelih, Moskva
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si; Polona Frelih, Moskva

Moskva − Med prebivalci ruske regije Čeljabinsk, ki leži na območju Urala, je danes velik preplah povzročil meteorid, ki je okoli devete ure zjutraj po lokalnem času priletel v atmosfero in nato razpadel na več delov. Pri tem je bilo ranjenih stotine ljudi, poškodovanih pa okoli 3000 zgradb.

»Ob 9.20 uri [po krajevnem času] so nad Čeljabinskim opazili predmet, ki je letel z veliko hitrostjo in za seboj puščal sled. V dveh minutah sta odjeknili dve eksploziji,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal lokalni predstavnik, pristojen za izredne razmere, Juri Burenko. »Zaradi udarnega vala se je v več krajih v regiji Čeljabinsk razletelo steklo. Začasno je bila onemogočena tudi telefonska komunikacija,« je še povedal.

Po zadnjih podatkih, ki jih navaja ruska tiskovna agencija RIA Novosti, je moralo zdravniško pomoč poiskati okoli tisoč ljudi, med njimi več kot 200 otrok. Večina ljudi z območja Čeljabinska je po trditvah lokalnih oblasti utrpela manjše poškodbe, predvsem ureznine zaradi okenskega stekla, ki se je razletelo ob eksplozijah. Zaradi resnejših poškodb je moralo v bolnišnici ostati 122 ljudi, dva človeka pa sta menda huje poškodovana.

Ruski premier Vladimir Putin je pristojnim službam že ukazal, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagajo prizadetim v nenavadni naravni nesreči. To je še posebej nujno zaradi izredno nizkih temperatur, ki so se na območju spustile okoli 18 stopinj Celzija pod ledišče.

Po poročanju Rie Novosti je na območju trenutno sicer 20.000 reševalcev, iz preventivnih razlogov pa so več sto domovom izklopili dobavo plina.

Pristojne oblasti poskušajo poleg tega ugotoviti, kam so padli meteoriti. Guverner regije Čeljabinsk je sicer povedal, da je del kamnitega telesa, ki je priletelo iz vesolja, padel v enega od tamkajšnjih jezer − v njegovi bližini so namreč po podatkih policije našli šest metrov širok krater −; o meteoritih pa po navedbah Rie Novosti poročajo še iz regij Tjumen, Kurgan in Sverdlovskaja.

Ruske oblasti so tudi potrdile, da je raven radioaktivnega sevanja na širšem območju nespremenjena. Bojazen pred morebitno jedrsko nesrečo se je pojavila zaradi številnih jedrskih objektov v tem delu države.

Po poročanju AFP je današnji dogodek med prebivalci regije sicer povzročil precejšnjo paniko. »Na nebu se je močno zabliskalo, dve ali tri minute pozneje pa nas je na tla podrl udarni val,« je za državno televizijo Rossija povedal mlajši moški. Šole so ostale zaprte, prav tako pošte, zaradi poškodovane zgradbe pa so danes odpovedali tudi hokejsko tekmo na tamkajšnjem stadionu.

Pozivi k programom za odvračanje nevarnosti objektov iz vesolja

Sprva sicer ni bilo jasno, ali je današnji nenavadni dogodek povzročilo več manjših meteoridov ali eden večji, pozneje pa so iz ruskega ministrstva za izredne razmere sporočili, da se je atmosferi približal en meteorid, ki je nato razpadel na več delov. Informacijo je potrdila tudi Ruska zvezna vesoljska agencija Roskozmos.

Ruska akademija za znanost po poročanju britanske mreže BBC predvideva, da je meteorid pred vstopom v atmosfero tehtal deset ton. V atmosfero je priletel s hitrostjo od 15 do 20 kilometrov na sekundo, razpadel pa je na višini od 30 do 50 kilometrov. Večji del telesa se je spremenil v paro, nekateri delci pa so kot meteoriti padli na Zemljo.

»Če bi na Zemljo padlo tako veliko nebesno telo s hitrostjo, kakršno je imelo v vesolju, bi bilo to hujše od atomske eksplozije. Ne bi je odnesli samo z razbitimi šipami,« je o sreči v nesreči povedal profesor s fakultete za geografijo moskovske državne univerze Andrej Lakašev.

»Potrebujemo mednarodno pobudo za odvračanje nevarnosti objektov iz vesolja, ki se nevarno približajo Zemlji,« pa je k celoviti strategiji pozval namestnik ruskega premiera Dmitrij Rogozin. Nekdanji direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos Anatolij Perminov je pred leti že načrtoval posebne vesoljske odprave za odvračanje potencialne nevarnosti meteoridov in asteroidov, ki pa v praksi niso nikoli zaživele.

»Naloga astronomov je z uporabo velikih teleskopov opozarjati na nevarnost. Proučujemo značilnosti gibanja nevarnih teles, ki so zelo oddaljena od Zemlje. Izračunali smo, da se ji asteroid Apophis nevarno bliža in utegne leta 2029 spremeniti smer tako, da bo priletel v območje našega planeta. Na takšne dogodke se je treba pripraviti,« nas je med obiskom laboratorija za astrofiziko ruske akademije znanosti v republiki Karačajo-Čerkezija opozorila znanstveni direktor Valerij Valasjuk. Strokovnjaki iz ameriške agencije Nasa mu pritrjujejo le toliko, da bo Apophis leta 2029 res letel mimo Zemlje, nevarnost trčenja pa izključujejo.

Po podatkih evropske vesoljske agencije in ameriške vesoljske agencije Nasa meteorid v Rusiji sicer ni povezan z asteroidom 2012 DA14, ki bo danes na majhni razdalji, okoli 27.000 kilometrov, preletel Zemljo.

V atmosfero najverjetneje vstopil večji meteorid

Andreja Gomboc s Fakultete za matematikov in fiziko je pojasnila, da je meteorski dež izraz, s katerim opisujemo pojav, ko več manjših delcev iz vesolja vstopi v Zemljino atmosfero in v večini primerov tam tudi izgori. Njihove sledi vidimo kot meteorje ali zvezdne utrinke, ki navidezno prihajajo iz istega dela neba.

Današnji pojav pa je videti, kot da ga je povzročil en večji meteorid. Če je meteorid sestavljen tudi iz zamrznjenih snovi, se te ob vstopu v atmosfero segrejejo in uplinijo, zaradi česar ga lahko tudi raznese. Razlogov za to, da meteorid v atmosferi ne zgori popolnoma in doseže tla je več, pomembni so zlasti njegova velikost, sestava in kot pod katerim vstopi v atmosfero.

Andreja Gomboc je še pojasnila, da so primeri, ko meteorit doseže tla, izredno redki. Vseeno je bila ruska vasica ob reki Podkamenaja Tunguska v osrednji Sibiriji pred več kot sto leti priča strahovitemu uničenju, ki ga je za seboj pustil meteorit ali komet. Goreča gmota iz vesolja je eksplodirala deset kilometrov nad Zemljo in povsem opustošila več kot 2000 kvadratnih kilometrov ozemlja.