Tiskane izdaje
Moskva − Zaprti članici ruske dekliške punkovske zasedbe Pussy Riot in številni politični aktivisti bi se lahko kmalu znašli na prostosti. Poslanci dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, so namreč s 446 glasovi za in nobenim proti potrdili zakon o amnestiji, ki ga je pred dnevi predlagala administracija ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Zakon, ki ne potrebuje potrditve zgornjega doma parlamenta, je veljati začel z objavo v vladnem glasilu Ruska gazeta. Kljub temu je zelo verjetno, da bodo mnogi pomiloščeni obsojenci in obtoženci še več dni ali celo tednov čakali na prostost − zakon namreč tožilstvu omogoča šestmesečno obdobje za izvedbo. Obsojenci in obtoženci bodo morali na vodstvo svoje kazenske ustanove nasloviti prošnjo za amnestijo, o kateri bo nato odločalo tožilstvo.
Že jutri izpuščeni članici Pussy Riot?
Putin je novi zakon, ki je tlakoval pot za pomilostitev več tisoč zaprtih zaradi manjših prekrškov, med drugim zaradi huliganstva, predlagal ob 20. obletnici moderne ruske ustave. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, bo v prvi vrsti veljala za upokojence, invalide, ženske z majhnimi otroki in nosečnice ter žrtve černobilske jedrske katastrofe, v njem pa so izrecno omenjeni tudi obtoženi huliganstva in sodelovanja na množičnih protestih. Novi zakon bi lahko pripeljal tudi do izpustitve aktivistov, ki jim trenutno grozi kazenski pregon zaradi sodelovanja na majskem protestu proti vnovični zaprisegi predsednika Putina.
Poslanci dume zakona sicer niso potrdili brez sprememb. Podaljšali so namreč seznam hujših prekrškov, za katere amnestija ne bo veljala − med drugim za terorizem, zlorabo oblasti z nasiljem in spolno nadlegovanje. Vnesli so tudi določilo, ki bi lahko močno koristilo aktivistom okoljske organizacije Greenpeace, ki so se v navskrižju z ruskimi zakoni znašli zaradi protesta proti črpanju nafte v občutljivem arktičnem okolju. V predlaganem zakonu je namreč sprva pisalo, da bi amnestijo lahko podelili šele potem, ko bi obtožencem sodbo za očitana dejanja že izrekli, kar bi t. i. Arktičnih 30 izključilo iz možnosti pomilostitve, sedaj pa so možnost amnestije razširili tudi na posameznike, ki jim še sodijo.
Med najbolj znanimi obsojenci, katerim se obeta pomilostitev, sta prav gotovo članici dekliške punkovske zasedbe Pussy Riot Nadežda Tolokonikova in Marija Aljohina, ki še vedno prestajata dveletno zaporno kaze zaradi nenavadne oblike protesta proti politiki predsednika Putina. Njuna odvetnica Irina Hrunova pričakuje, da ju bodo izpustili še pred koncem leta, soprog Tolokonikove Pjotr Verzilov pa pričakuje, da se bo to zgodilo že jutri. Vodstvo delovnih kolonij v krajih Krasnojarsk in Nižnij Novogorod, kjer prestajata kazni, je sporočilo, da ju bodo na prostost izpustili nemudoma in brez birokratskih zamud.
Možnosti pomilostitve pa ne bosta deležna padli ruski oligarh Mihail Hodorkovski, ki so ga dvakrat obsodili zaradi prevare in poneverjanja sredstev, za zapahi pa je preživel že zadnjih deset let, in opozicijski bloger Aleksej Navalni, ki so ga obsodili na petletno pogojno kazen. Ravno zato, ker je njuna kazen presegala pet let zapora, namreč nista upravičena do amnestije.
Borci za človekove pravice nezadovoljni
Vladajoča Združena Rusija je predlagani zakon in današnjo odločitev dume pozdravila kot dokaz, da predsednik Putin posluša in upošteva politično opozicijo in aktiviste za človekove pravice.
Novi zakon, pa čeprav bi lahko zaradi njega na prostost izpustili številne opozicijske aktiviste, pa ni naletel le na pozitivne odzive. Celo nekateri predsednikovi svetovalci za človekove pravice tako menijo, da je preveč ozek in bo osvobodil relativno majhno število zapornikov; mnogi pa mu tudi očitajo, da gre zgolj za kozmetični popravek, s katerim se hoče Kremelj ob zimskih olimpijskih igrah v Sočiju izogniti negativni publiciteti o pripiranju Putinovih nasprotnikov.
Veteranka ruskega boja za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva je danes dejala, da sprejeti zakon o amnestiji nima ničesar skupnega s predlogom borcev za človekove pravice. »Predlagali smo amnestijo za vse, ki niso zakrivili nasilnih zločinov,« je dejala in opozorila, da bo izpuščen le majhen delež od skupno okoli 700.000 trenutno zaprtih v ruskih kazenskih ustanovah.
