Ruski jastreb o Siriji: »Danes se je potrebno tepsti za vsak člen ustave OZN«

Generalpolkovnik Leonid Ivašov ZDA obtožuje, da so zanetile sirski konflikt, rusko vodstvo pa, da se odziva premalo odločno.

Objavljeno
13. september 2013 17.23
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
Moskva – »Grožnja vojaškega napada na Sirijo: izziv mednarodnemu pravu,« je bil naslov okrogle mize, ki so jo pripravili pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. Na njej smo temeljito izprašali zlasti generalpolkovnika Leonida Ivašova, predsednika Akademije za geopolitične probleme, saj so bila njegova stališča najbolj radikalna.

Kritiziral ni samo ameriških priprav na vojno, pač pa tudi izjemno »mlačen ruski odziv«. Ivašov se strinja s stališčem ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je treba najprej zaščititi pravila mednarodnega prava, saj le-to varuje vsakega posameznika in državo. »Danes se je potrebno tepsti za vsak člen ustave OZN, ki je tako kot VS OZN nastala na krvi sto milijonov ljudi. In mi se tako brezbrižno obnašamo do tega! Rusko vodstvo govori prave stvari, vendar jih do zdaj nikoli niso podkrepil z dejanji. Spomnite se samo Natove agresije na Libijo, do katere je prišlo brez avtorizacije VS OZN. Namesto, da bi jim takrat povedali, da so se z izdajo mednarodnega prava in ruskih nacionalnih interesov vpisali med naše sovražnike, je Medvedjev v Kremlju sprejel Rasmussena. Z Ameriko in njenimi zavezniki se je treba pogovarjati brez slepomišenja. Ker smo država, ki je odgovorna za svetovni mir, od nas to pričakuje ves svet,« je bil kritiziral rusko vodstvo.

Zaton ameriške prevlade

Spomnil je, da so voditelji gospodarstev v vzponu Briks - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika - že na marčevskem vrhu v Durbanu izrazili nasprotovanje vojaški rešitvi huminitarne krize v Siriji, na nedavnem vrhu G20 v Sankt Peterburgu pa so predstavniki omenjenih držav izrazili bojazen, da bi morebitna vojaška intervencija ohromila svetovno gospodarstvo. »Države Bricks predstavljajo 3 milijarde svetovne populacije. To je prava mednarodna skupnost, ne pa Obama in Cameron,« je izpostavil zaton ameriške prevlade v svetu.

Dejal je, da bo Velika Britanija navkljub zaušnici parlamenta sodelovala v morebitni vojaški intervenciji, saj je v sirskem konfliktu pristona že zdaj. »Upornikom pošilja orožje, v Jordaniji njeni inštruktorji urijo upornike, na terenu pa je tudi veliko pripadnikov britanskih tajnih služb. Parlament je glasoval proti posredovanju, saj so se opekli v Libiji, kjer so britanska podjetja posledično izgubila veliko poslov, veliko pa je k temu pripomogel tudi Tony Blair, ki je parlamentarce prevaral, češ da ima Irak orožje za množično uničevanje. Blairu bi zaradi tega morali soditi za vojne zločine,« je bil kritičen na račun Downing streeta.

Še več gnojnice je zlil po Združenih državah Amerike, ki so po njegovem zanetile sirski konflikt. »Po svoji dolžnosti sem opazoval, kako je nastajal konflikt v Siriji. Izrisovati se je začel dve leti nazaj v Turčiji, kjer je ameriška obveščevalna agencija Cia oblikovala svoj štab, ki je zbral sirsko opozicijo, v kateri so prevladovali uporniki-najemniki. Takrat smo naredili analizo, ki sem jo osebno izročil Bašarju al Asadu, v njej pa smo predvideli štiri etape tajne operacije z nemenom destabilizacije Sirije. Nekoliko smo se zmotili samo, kar se tiče partnerjev v arabskem svetu. V tem času sem bil v Damasku, kjer sem na lastne oči videl, kako sta veleposlanika ZDA in Francije v izogib vsem pravilom diplomacije na opozicijskih shodil pozivala, da je edina pot strmoglavljenje Asadovega režima.«

V Asadovi Siriji se po njegovih navedbah resda nista cedila med in mleko, vendar je predsednik opoziciji že takoj na začetku opozicijskih demonstracij ponudil roko sprave. »Asad jim je ponudil več kot so zahtevali. Namesto ukinitve določenih členov kar novo ustavo ter vrsto drugih zakonov o demokratizaciji; zakon o političnih strankah, množičnih informacijah, izobraževanuju, gospodarstvu itd. Zaradi tega je prišlo do razkola znotraj opozicije, saj se je sirska družba želela vključiti v te procese in začeti dialog s predsednikom, ki je bil pripravljen na demokratizacijo in nove volitve. Še vedno vztrajam, da je treba ustvariti pogoje za samoodločbo sirskega naroda,« je neomajen Ivašov.

Obama ne vodi ZDA

Na vprašanje, ali bo kljub okrepljenim diplomatskim prizadevanjem Rusije in Združenih držav Amerike prišlo do intervencije odgovarja, »da se motijo vsi tisti, ki mislijo, da ZDA dejansko vodi Obama. V resnici vsemu svetu vlada oligarhija, v ZDA pa smo priča spopadu med velikim biznisom, ki ga na eni strani obvladujejo republikanci, na drugi pa demokrati. Gre za spopad med dvema vrstama poslovnih struktur – tistih, ki na vojni služijo in tistih, ki bi jih udarila po žepu. Obama si zagotovo ne želi vojne. Če bo dobil tak ukaz, bo moral poslušati kot je moral Bill Clinton, ko je bombardiral nekdanjo Jugoslavijo. Tudi v primeru, da kongres ne bo odobril intervencije, to še ne pomeni, da je dejansko tudi ne bo. Obama kot vrhovni poveljnik vojske ima pravico, da odreagira na vsako situacijo. Sam predvidevam, da bo prišlo do provokacije proti Ameriki - bodisi njenim ladjam, bodisi vojakom - in avtomatično bo sledilo posredovanje.«

V tem primeru bo sirska vojska po njegovih napovedih zdržala prvi udar, med katerim bodo uničili sirsko protiraketno obrambo ter povejniške centre. »Pehoto, ki jo bodo sestavljali uporniki iz vrst Sirske svobodne vojske, za kar jim bodo plačali, bodo Združene države Amerike podprle iz zraka. Delovale bodo ameriške tajne službe. Američani bodo na vse načine podpirali bratomorno vojno. To je njihov glavni cilj. Berite Zbigniewa Brzezinskega ali Samuela Huntingtona, ki napovedujeta, da bo islamski svet postal izziv zahodu tako kar se tiče razvoja kot ideologije, religije....Zaradi tega je ameriška naloga v islamskem svetu podžgati konflikt. Naj se suniti vojskujejo s šiiti in ubijajo drug drugega. Naj Bratje Muslimani pobijajo zmerne Muslimane. Poglejte samo Egipt, Irak, Libijo....«

Po njegovem bo Sirija v trenutni obliki obstala samo v primeru, če se bodo v konflikt vmešale Rusija, Kitajska in Iran, kar bo »njihova dolžnost v skladu z ustavo OZN o pravici do individualne in kolektivne obrambe«.