Svet ruskih federacij odobril vojško akcijo na Krimu

Ukrajinski politični analitik: Začela se je neke vrste vojna. Ni nujno, da se na Krimu ponovi »gruzijski« scenarij.

Objavljeno
01. marec 2014 14.20
Posodobljeno
01. marec 2014 14.20
UKRAINE-UNREST-POLITICS-RUSSIA-CRIMEA-NATO-FILES
Boris Čibej,  zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Kijev - »Putin je napovedal vojno Ukrajini,« je danes naslov glavnega članka na prvi strani Ukrajinske pravde. Danes je namreč zgornji dom ruskega parlamenta odobril prvemu človeku Kremlja Vladimirju Putinu, da ugodi prošnji lokalnih prebivalcev in na ukrajinski polotok Krim pošlje rusko vojsko.

Na Krimu in po številnih mestih na vzhodu Ukrajine je vrelo, a tokrat niso protestirali »proevropski« majdanovci. Na ulice so privreli ljudje z ruskimi zastavami, ki so demonstrirali proti »fašističnemu« prevzemu oblasti v Kijevu in zahtevali priključitev k Ruski federaciji.

Najbolj krvavo je bilo v Harkovu, kjer je bilo ranjenih skoraj sto ljudi, saj je »proruska« množica iz poslopja mestnih oblasti s silo izgnala »majdanovce«, ki so stavbo prav tako nasilno, ne pa tudi krvavo zavzeli pred dnevi.

V Kijevu še zaseda svet za nacionalno varnost, ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh pa je Rusijo še pred odločitvijo sveta federacije obtožil, da je na Krim že poslala 6000 vojakov. »Rusija se vztrajno trudi, da bi sprovocirala nasilni scenarij in povsem destabilizirala razmere v Ukrajini,« je po pogovoru s svojim ruskim kolegom Sergejem Nariškinom povedal novi predsednik vrhovne rade in začasni predsednik države Aleksandr Turčinov.

Odobritev uporabe sile še ne pomeni, da jo bo Putin tudi uporabil, so sinoči sporočili iz Kremlja. Ta da se bo odločil glede na razvoj dogodkov.

Začela se je »neke vrste« vojna

»Po mojem so še možnosti, da se izognemo 'gruzijskemu scenariju',« je bil zjutraj še optimističen ukrajinski politični analitik Dmitro Potehin.

Ko je popoldne svet federacije, kakor v Rusiji pravijo njihovemu zgornjemu domu parlamenta, enoglasno ugodil prošnji njihovega predsednika Vladimirja Putina, če lahko pošlje vojsko na polotok Krim v sosednji Ukrajini, mi je na vprašanje: »Ali se je začela vojna?« odgovoril: »Da, neke vrste vojna.«

Na polotoku Krim, kjer je po besedah predsednice ruskega vrhovnega sovjeta Valentine Matvijenko med prebivalstvom »kar 60 odstotkov naših sonarodnjakov«, je zavrelo že pred dnevi.

Nove oblasti avtonomne republike Krim, ki jih še vedno »varujejo« oboroženi pripadniki proruskih milic, so uradno zaprosile za rusko pomoč in za konec marca napovedale referendum o neodvisnosti Krima in njegovi morebitni priključitvi Ruski federaciji.

Stevastopol, kjer je sedež ruske črnomorske flote, ima podobno avtonomen status kot prestolnica; od tam so danes sporočili, da ne priznavajo novih oblasti v Kijevu.

Zavrelo je v Donecku, središču rudarskega Donbasa, ki so ga zavzele množice proruskih protestnikov, ki so na stavbe lokalnih oblasti izobesile zastave vzhodne sosede.

Podobno je bilo v Odesi, nad katero zdaj tudi plapolajo ruske tribarvnice.

Najbolj krvavo je bilo v Harkovu, kjer so poslopje lokalnih oblasti že pred dnevi okupirali »majdanovci«, danes pa se je pred njim zbralo več tisoč proruskih protestantov, ki so s silo izgnali »fašiste«. Nekaj so jih zvlekli na oder, jih javno nabutali in prisilili, da se opravičijo pred ljudstvom.

Po mnenju 38-letnega Potehina, ki je bil aktiven že v času oranžne revolucije, zaradi prejemanja ameriške finančne pomoči pa so ga takrat v ruskih medijih zmerjali z zahodnim plačancem, še ni vse zgubljeno. »Ni nujno, da se na Krimu ponovi zgodba Južne Osetije in Abhazije,« je sporočil; to sta praktično neodvisni, a od nikogar razen od Rusije priznani ozemeljski entiteti, ki sta formalno del Gruzije. Po njegovem mnenju bi morala strategija novih oblasti v Kijevu do »krimskega vprašanja« temeljiti na treh korakih: nenanislnemu uporu okupaciji, preoblikovanju Ukrajine v državo, v kateri se splača ostati, in ukrajinsko članstvo v Evropski uniji in Natu.

»Poglejte, kar 57 odstotkov ruskega prebivalstva v teh koncih Ukrajine meni, da vojaški obračun ni prava rešitev problema,« je razložil politolog. Po njegovem ne bi imelo nikakršnega smisla, če bi ljudi na Krimu z vojaško močjo prisilili, da so del te ali one države.

»Tako prebivalcem Krima kot ostalim Ukrajincem bi morali ponuditi možnost živeti v prijetni evropski državi. Zahod bi moral zdaj pomagati z nasveti in denarjem za prenovo, če je seveda nova oblast resna pri izvajanju dejanske transformacije. To bi bila priložnost za ostalo Ukrajino, da gre naprej in pusti odprta vrata za Krim,« je zaključil Potehin.

***

Zaostrovanje na Krimu

Krim: Nejasna moč črnomorske flote