Ruski znanstveniki dosegli jezero pod antarktičnim ledom

Ekosistem podledeniškega jezera je že 14 milijonov let popolnoma izoliran.

Polona Frelih, Moskva
čet, 09.02.2012, 09:00; spremenjen: 20:16

Moskva - Ruska odprava je na začetku tedna dosegla gladino jezera Vostok na Antarktiki, ki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino ter 50 kilometrov v širino. Njegov ekosistem je že 14 milijonov let popolnoma izoliran.

Znanstveniki zato veliko pričakujejo od preiskav vzorcev vode. Največje od skupaj 400 podledeniških jezer na Antarktiki, imenujejo ga kronski dragulj, je eden od še zadnjih neodkritih koščkov našega planeta. Po več kot dvajsetletnih prizadevanjih so ruski raziskovalci na globini 3769 metrov vendarle privrtali do tekoče vode. Znanstveniki verjamejo, da se v mrzlih in temnih globinah, prenasičenih s kisikom, kljub visokemu pritisku skrivajo živi organizmi.

»Razmere v podledeniških jezerih na Antarktiki so največji približek tistim, v katerih je po predvidevanjih znanstvenikov mogoče najti nezemeljsko življenje,« je pojasnil vodja sanktpeterburškega Inštituta za Arktiko in Antarktiko Valerij Lukin. Povedal je še, da je podobne pogoje verjetno mogoče najti pod ledeno skorjo na Marsu, Jupitrovi luni Evropi ter Saturnovi luni Enceladus. Odkritje na Antarktiki zato primerja kar s poletom človeka v vesolje.

Nekateri znanstveniki upajo, da bodo raziskave jezera pripomogle tudi k poglobitvi znanja o klimatskih spremembah. »Antarktika skriva dokaze o preteklih klimatskih spremembah, zato utegne odgovoriti tudi na vprašanje, kako se Zemlja odziva na človeške vplive, še posebno emisije fosilnih goriv. Znanje o preteklosti odpira okno v prihodnost našega planeta,« ocenjuje Mahlon Kennicutt, oceanolog z univerze v Teksasu.

Sekretariat za sporazum o Antarktiki (ATS) zaradi ekoloških pomislekov dolgo ni dovolil vrtanja. Do globine 3725 metrov so Rusi tako prodrli s klasičnimi vrtalniki, ki uporabljajo petrolej in freon, zadnjih dvajset do trideset metrov pa z uporabo termičnih rezil. Ko so dosegli tekočo vodo, jo je pritisk potisnil navzgor, kjer je zmrznila. V prihodnji sezoni bodo vrtali v ta led in vzeli vzorce za analizo, s čimer se bodo izognili kontaminaciji.

Do »svojega« podledeniškega jezera se poskušajo prebiti tudi ameriški in britanski raziskovalci, za Antarktiko pa se je, sodeč po zgodovinskih dokumentih, zelo zanimala tudi nacistična Nemčija. Ker je bila večina sveta že koloniziranega, so leta 1939 svojo odpravo poslali na 600.000 kilometrov zamrznjenih prostranstev, ki so jih poimenovali kar »Neuschwabenland«. Nekateri ruski mediji so obnovili tudi staro teorijo, po katerih naj bi nacisti proti koncu vojne v bližini jezera Vostok zgradili celo vojaško bazo. V Ria Novosti so citirali domnevno izjavo velikega nemškega admirala Karla Dontiza iz leta 1943: »Nemška podmorniška flota je ponosna, da je na drugi strani sveta za fürerja zgradila trdnjavo, do katere ni mogoče pripluti.«

Antarktiko je mogoče doseči samo poleti; poletje se začne decembra in konča na začetku februarja, ko se začne temperatura z -30 stopinj Celzija spuščati na -50. Na Antarktiki so pravkar namerili tudi najnižjo temperaturo našega planeta, in sicer -89 stopinj Celzija.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se