Rusko vračanje v čase velikega terorja

Nov kamen spotike med Rusijo in Evropsko unijo, predvsem pa Nemčijo.

Objavljeno
29. marec 2013 17.40
RUSSIA-POLITICS-RIGHTS-FILES
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
Moskva – Inšpektorji ruskega generalnega državnega tožilstva in pravosodnega ministrstva so prečesali že več kot 80 nevladnih organizacij iz 24 ruskih regij. Ugotoviti poskušajo, ali spoštujejo novo zakonodajo o nevladnih organizacijah, ki jih v primeru ukvarjanja s politiko in financiranjem iz tujine zavezuje, da nosijo oznako tuj agent.

Zakon o tujih agentih je v veljavo stopil že novembra lani, vendar se do zdaj skorajda nobene nevladna organizacija ni vpisala v poseben register, enajst nevladnih organizacij pa se je pritožilo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. »Na pravosodnem ministrstvu nimajo izoblikovanih kriterijev. Ne izključujem, da bodo nastali na podlagi inšpekcij,« je kritičen Boris Belenkin, član upravnega odbora človekoljubne organizacije Memorial, ki se je prva znašla pod drobnogledom.

Sledile so ji organizacija za spremljanje volitev Golos, Human Rights Watch, Amnesty International, Transparency International, Za človekove pravice, zadnja pa je na vrsto prišla tudi najstarejša ruska človekoljubna organizacija – Moskovska helsinška skupina. »Treba se je spomniti samo velikega terorja med leti 1937-38, ko je sovjetski diktator Josif Stalin v Rusiji zaprl vse tuje organizacije,« je na tiskovni konferenci opozoril predstavnik predsedniškega sveta za človekove pravice Sergej Krivenko.

Ker so v inšpekcijah sodelovali tudi davčni in požarni inšpektorji, je prevladala bojazen, da oblasti iščejo predvsem razlog za njihovo zaprtje. »V eni od organizacij so prejeli opomin, ker nimajo načrta za deratizacijo,« je kritičen predsednik predsedniškega sveta za človekove pravice Mihail Fedotov. Tovrstne »ekscese« naj bi v prihodnje preprečeval ombudsman za človekove pravice Vladimir Lukin, ki bo moral v skladu z zanjim Putinovim odlokom skrbeti, »da situacija ostane pod nadzorom.« Putinovo intervencijo številni interpretirajo kot višek cinizma, saj naj bi do inšpekcij prišlo prav zaradi Putinove izjave na srečanju s predstavniki ruske tajne službe FSB , na katerem je izjavil, »da je treba zakon o nevladnih organizacijah uveljaviti brezpogojno.«

Pri Amnesty International so se na inšpekcije odzvali z besedami, »da služijo ustrahovanju in zaprtju vseh organizacij, ki izpostavljajo zlorabe in so kritične proti oblasti«. Pregledi so potekali tudi v pisarnah Alliance Française, ki skrbi za promocijo francoskega jezika in kulture, urad ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) se je moral iz Rusije umakniti že 1. oktobra lani, prejšnji teden pa so se na muhi znašli tudi nemški fondaciji Friedrich Ebert ter Konrad Adenauer, ki sta povezani s Krščanskodemokratsko unijo kanclerke Angele Merkel. »Nemčijo so pregledi zelo razjezili,« je komentiral Jens Siegert, predsednik nemške fondacije Boell, ki se ukvarja z razvojem civilne družbe.

»Kritika je neutemeljena,« odgovarja Konstantin Dolgov, komisar za človekove pravice na ruskem zunanjem ministrstvu. Rusija vztraja, da gre za zakonodajo po zgledu iz ZDA, kjer je bil zakon o registraciji tujih agentov sprejet že leta 1938. Ljudi, ki delujejo v interesu tujih naročnikov, zavezuje, da morajo javno opredeliti omenjeni odnos, svoje aktivnosti ter finančne tokove. »Razkritje omenjenih informacij vladi in državljanom ZDA omogoča razumevanje njihovih izjav in aktivnosti v luči funkcije tujih agentov,« je mogoče prebrati v besedilu zakona.

»Zakonodajo, ki nevladne organizacije označuje za lobiste tujih interesov, imajo v številnih državah, tudi v ZDA. Težava je, da v ruskem kontekstu nova pravila lahko postanejo palica za obračunavanje z nezaželenimi elementi. Za ruska ušesa je oznaka tuji agent nekaj strašnega,« je ob sprejetju novega zakona poudaril nekdanji odvetnik Gorbačovove fundacije Valerij Solovjev. Podobnega mnenja je tudi poslanec Pravične Rusije Mihail Emjelianov: »Če bi se to dogajalo v državi s cvetočo demokracijo, kjer so množični shodi in poštene volitve norma, potem ne bi imel nič proti«. Pavel Čirikov, predsednik nevladne organizacije Agora ocenjuje, da so ruske nevladne organizacije leta 2011 iz tujine prejele 478 milijonov evrov.