Tiskane izdaje
Medtem ko si je svet ustvaril podobo, kako Grčijo vsepočez požira kriza, so na otoku Egina nadvse zadovoljni, ker jih pred hudim varujejo – pistacije. Menda najkakovostnejše in najdražje pod grškim soncem zagotavljajo kruh številnim pridelovalcem – in še zdaleč ne slab kruh.
Pridelovalka Nota Gika se je za agencijo AFP pred časom pohvalila, da grški lokalni pridelovalci ne občutijo stiske. Vsaka letina je resda drugačna, vendar je Grčija s približno 9000 tonami na leto šesta največja proizvajalka pistacij na svetu. Na Egini, kjer jih tehtajo v več sto tonah, slavijo po odličnosti pridelka daleč naokoli.
Družina Gika se je posla lotila že pred šestdesetimi leti, pred dvema letoma pa je ustvarila za 1,5 milijona evrov prometa. V vseh teh desetletjih so modernizirali pridelavo in se usmerili na tuje trge, od Kitajske in Italije do Združenih držav Amerike. Tudi Nikolaos Stamboulis, vodja zadruge 300 pridelovalcev z Egine, verjame, da pistacije varujejo otok pred hudim. Niti ni malo takšnih, ki so prepričani, da bi se lahko Grčija iz krize izkopala s kmetijstvom, če bi se hkrati zgodilo nemogoče – spremenili bi mentaliteto in odnos do zemlje. »Pred leti so hoteli vsi živeti od turizma, v katerem se je dalo na hitro zaslužiti denar. Zato so na zemljišča postavljali turistične objekte, nihče več pa ni hotel delati na zemlji,« je za AFP povedala Heleni Kypreou (na fotografiji), nekdanja novinarka, ki ima nasad 800 pistacij.
Podobno kot o pistacijah se številni sprašujejo, kako bi bile lahko sredozemskim državam v pomoč olive. Pri Mondu so se pred kratkim zanimali, ali bi lahko olivno olje »rešilo« evropski jug; predvsem Španijo, ki proizvede več kot polovico olivnega olja na svetu, Grčijo in Italijo. Po nedavnem poročilu nizozemske Rabobank se v hitro razvijajočih se družbah povpraševanje po olivah od 2007. povečuje za kar 13 odstotkov na leto. In tako bo, če ne bolje, menda še najmanj prihodnjih pet let. Največ zanimanja kažejo Kitajci, Brazilci in Rusi.
