Tiskane izdaje
Zagreb - Smer 20 je volilni program Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ). Z njim se namerava spopasti s programom vladajoče koalicije Kukuriku, ki je svoj program - z njim je dobila volitve in ga zdaj bolj ali manj uresničuje - imenovala Načrt 21.
HDZ je po lanskem majskem kongresu in izbiri Tomislava Karamarka za prvega moža največje opozicijske stranke napovedovala, da bo strankina prva naloga priprava gospodarskega programa, s katerim bi »prepričali« volivce in državljane, da so se z izbiro koalicije Kukuriku – zmotili. Na strankarsko in Karamarkovo žalost je bila ta prednostna naloga za nekaj mesecev »postavljena v kot«, saj se je pokazalo, da je prava prednostna naloga pravzaprav reorganizacija povsem dotolčene in razpuščene (tudi zaradi poraza na volitvah) stranke. Sledili so razpustitve posameznih strankarskih odborov, formiranje novih in iskanje lojalnih kadrov.
Na drugi strani je vlada Kukuriku s SDP in premierom Zoranom Milanovićem na čelu iskala odgovore na vprašanje, kako popraviti ekonomsko katastrofo, ki je s seboj na dno potegnila tudi družbo. Navsezadnje je Hrvaška stopala (in še stopa) le nekaj metrov od črnega roba, ki so ga na gospodarskem področju izkusile ter prestopile bogatejše in uspešnejše države Unije.
Črnina
Aktualni gospodarski trenutek je na Hrvaškem črn. Brezposelnih je vse več, številka znaša že okoli 370.000, možnost (koeficient), da bi brezposelni dobili službo, je po nekaterih ocenah 1 : 63. Poraba se zmanjšuje, dela je vse manj, še manj je naložb in tujega kapitala. Na trenutek se dozdeva, da hrvaška vlada, ki je še pred kratkim prekipevala od energije, kako popraviti ekonomsko katastrofo, izgublja veter v jadra, večino energije pa namenja zgolj predvidenemu vstopu v Evropsko unijo.
Navsezadnje tudi ankete kažejo resno krepitev pesimizma v državi. V tem trenutku je hadezejeva Smer 20 – vsaj za nekatere – nekakšna optimistična napoved sprememb, čeprav je volivcem povsem jasno, da gre za »še eno zbirko optimističnih želja, s katerimi bi stranka rada pridobila glas več«, kot je vse skupaj v pogovoru ocenil naključno vprašani prebivalec Zagreba.
A vendarle; za HDZ je rešitev v 20 točkah, katerih rdeča nit je tržno-socialno gospodarstvo, posledično pa bi državljani »lažje« zadihali«, saj bi zmanjšali davke, uvedli olajšave za varčevalce, zmanjšali vpliv države v gospodarstvu ter vnovič poskusili s tesnejšimi povezavami s hrvaškimi izseljenci. Ne manjkajo tudi zapisana velika pričakovanja od Unije, še zlasti evropskih skladov, od katerih Hrvaška v naslednjih štirih letih pričakuje kar enajst milijard evrov.
Zamenjani vlogi
Ekonomisti za zdaj precej zadržano ocenjujejo predlog strategije, a so si enotni, da sta si »levica« in »desnica« zamenjali vlogi. HDZ namreč v Smeri 20 obljublja državljanom več socialnih pravic, SDP oziroma vlada Kukuriku pa si želi v bistvu pomagati gospodarstvu na kolenih z večjim pritiskom na obveznosti državljanov. »Narobe politični svet«, je zapisal zagrebški Večernji list. Načrt, ki ga je pripravil nekdanji svetovalec za gospodarstvo prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana Đuro Njavro, bo zdaj v javni razpravi, nato pa ga bodo predstavili državljanom.
Koliko bo Smer 20 pripomogla k izboljšanju položaja opozicijske HDZ v javnomnenjskih anketah, bo vidno čez mesec ali dva. Zdajšnje javnomnenjske ankete ji ne kažejo kdo ve kako dobrih rezultatov. Februarska anketa agencije Promocija plus kaže, da se podpora opozicijski HDZ manjša; resda za desetinke indeksnih točk, a vendarle. Zdajšnja podpora stranki znaša po najnovejših podatkih 19,1 odstotka (19,2 odstotka januarja; v zadnjih šestih mesecih se je gibala med 19,0 in 19,5 odstotka). Zanimiv je bržkone tudi podatek, da je na podlagi omenjene ankete najbolj negativen politik postal prvi mož HDZ Tomislav Karamarko, ki je s »trona« najbolj negativne politične osebnosti na Hrvaškem vrgel Iva Sanaderja.
Na drugi strani se z javnomnenjsko krizo soočajo v vladi – najnovejša anketa ji je prisodila doslej najnižji odstotek podpore, odkar je prevzela oblast. Tokratna podpora namreč znaša 25,7 odstotka, januarja je ta znašala 26 odstotkov, lanskega februarja pa je vlada Kukuriku bila deležna 34-odstotnega zaupanja. Še najbolj zanimiv je podatek, da je med številnimi strankami le stranka hrvaških laburistov prešla nacionalni prag za vstop v sabor, in sicer z 9,7-odstotno javnomnenjsko podporo.
