S Srbi na Kosovu bosta upravljala Beograd in Priština

Beograd – Srbi na Kosovu so prepričani, da so dobili z bruseljskim sporazumom manj, kot jim je zagotavljal načrt Marttija Ahtisaarija. Z njim so nezadovoljni tudi Albanci, ker da je razdelil Kosovo na srbski in albanski del. Novi srbska in kosovska vlada bosta na novo definirali medsebojne odnose.

Načrt Marttija Ahtisaarija je spodbujal izgradnjo Kosova kot države njenih državljanov, bruseljski sporazum pa je razdelil Kosovo na srbski in albanski del. Po mnenju albanskih analitikov je sodelovanje srbskega in kosovskega premiera, Ivice Dačića in Hashima Thaqija, posledica njunih prizadevanj, da podaljšata lasten obstoj na oblasti, medtem ko je bilo EU in ZDA predvsem v interesu, da zaprejo kosovsko zgodbo.

Kot je običajno na Zahodnem Balkanu, so sprejete rešitve kratkoročne in polovične. S Srbi na Kosovu bosta upravljala Beograd in Priština, rešitve v bruseljskem sporazumu, ki jih tudi Bruselj razglaša za zgodovinske, pa so uvedle segregacijo po nacionalni osnovi. Po mnenju analitika Ilirja Dede sprejete rešitve ne odpirajo možnosti komunikacije med narodi, brez nje pa ni napredka. Beograd si prizadeva za čim širše pristojnosti skupnosti srbskih občin, medtem ko Priština skuša zmanjšati njene kompetence na minimum.

Kljub temu so prve lokalne volitve na celotnem ozemlju Kosova pokazale, da kosovsko politično prizorišče čakajo globje spremembe. Na njih so bile poražene obstoječe klientalistične stranke, kar napoveduje val sprememb tudi na parlamentarnih volitvah. Na drugi strani se predčasne parlamentarne volitve obetajo tudi Srbiji, kjer bodo slavili naprednjaki najmočnejšega srbskega politika Aleksandra Vučića. Novi vladi bosta na novo definirali medsebojne odnose, pri čemer pa bosta morali spoštovati dogovor, da nobena stran ne bo blokirala druge strani na njeni poti v EU.

Bruselj bo v nadaljevanju pogajanj o članstvu Srbije v EU vztrajal na polnem sodelovanju Beograda pri normalizaciji odnosov s Prištino, ki bi na koncu pogajalskega procesa prerasla v pravno obvezujoč dokument, ki bi ga podpisala Srbija in Kosovo. Nihče si še ne predstavlja, kako bo v resnici zgledal dokument, jasno pa je, da bo njegova vsebina predmet pogajanj, pritiskov, izsiljevanj in prepričevanja.

Srbi na severu Kosova še niso konstituirali novih občin, največ težav pa bo po pričakovanjih v severnem delu Kosovske Mitrovice, ki bo po načrtu postala sedež skupnosti srbskih občin. Albanci so že napovedali, da bodo bojkotirali konstitativno zasedanje, udeležbo pa pogujujejo tudi poslanci državljanske pobude Oliverja Ivanovića. Poleg tega Priština zahteva, naj poslanci in župani svečano prisežejo skladno s kosovskimi zakoni, Beograd in Srbi na severu Kosova pa vztrajajo na statusni nevtralnosti.

Srbska vlada ne skriva svojega cilja, da bi prek državljanske liste »Srbska« prevzela popolen nadzor nad vsemi srbskimi občinami na Kosovu. Župan severne Kosovske Mitrovice Krstimir Pantić je že izjavil, da Srbi ne bodo popustili pod pritiskom Prištine in delali po kosovskih zakonih, zaplet pa rešujejo delovne skupine v Bruslju.

Kosovski premier skuša pred parlamentarnimi volitvami izpeljati tudi ustavne spremembe, ki da bi omogočile volilno reformo, ki jo zahtevata EU in ZDA. Albanske stranke se ne morejo sporazumeti, ali naj kosovskega predsednika izbirajo neposredno ali pa v skupščini, kot je bilo doslej. Sporno je tudi vprašanje rezerviranih poslanskih sedežev za manjšine, proti pa je predvsem Demokratična zveza Kosova Ise Mustafa. ki meni, da takšna rešitev ustvarja politično nestabilnost.

Po njihovem je kosovska ustava kompromis med željo albanskega naroda, da postane politično neodvisen, in nadpovprečnimi standardi, ko gre za pravice manjšin. Kritiki še menijo, da rezervirani poslanski sedeži za manjšine otežujejo politično soglasje, manjšine pa imajo pogosto vlogo jezička na tehtnici, čeprav si je ne zaslužijo. Kot še opozarjajo, rešitev vodi k načrtu Ahtisaari plus.

Da so odnosi med Albanci in Srbi še vedno zelo napeti priča dejstvo, da kosovska policija noč in dan varuje objekte Srbske pravoslavne cerkve (SPC), vključno s Pećko patriaršijo. Priština je oblikovala posebno policijsko enoto, ki šteje dvesto policistov iz vseh nacionalnih skupnosti, objekte pa še vedno varuje tudi Natova misija Kfor. Na Kosovu so namreč Albanci leta 2004 požgali ali poškodovali 35 cerkva in samostanov SPC, sodniki Eulexa pa so za nasilje doslej obsodili štirinajst ljudi. Srbi se zaradi policijskega varstva počutijo bolj varne, večina Albancev pa ne nasprotuje odločitvi, da objekte SPC varuje kosovska policija.