Tiskane izdaje
Carla del Ponte, nekdanja glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za zločine storjene v nekdanji Jugoslaviji, trenutno znotraj ZN sodeluje v preiskavi kršitev človekovih pravic v Siriji.
Zavedajoč se, da so razmere v Siriji izjemno podobne tistim v Bosni in Hercegovini v prvi polovici devetdesetih let, je v ponedeljek pozvala k mednarodni kazenski odgovornosti vpletenih v sirsko vojno. V sirski vojni je v slabih dveh letih umrlo že krepko preko 70.000 ljudi. Številni vojni zločini so – in bodo – ostali nekaznovani. Grozodejstva se stopnjujejo. In to z obeh strani fronte, ki se je v zadnjih tednih razširila praktično po vsej državi. Popolnoma jasno je, da so pred Sirijo najtežji in najbolj krvavi meseci, v katerih bo sirsko prebivalstvo še naprej prepuščeno samim sebi. Mednarodna skupnost je še naprej neodzivna.
Konflikt, ki je že davno prerasel v državljansko vojno, je marsikje (povsem po bosanskem zgledu) že pozabljen. Najhuje je, da lahko le velika tragedija ali zločin, pred katerim ne morejo zatisniti oči niti najbolj oportunistični svetovni voditelji, poskrbi, da se Sirija pojavi na vrhu prioritet svetovne diplomacije, v kateri je dolgo časa veljalo nepisano pravilo, da konflikt postane resen, ko število žrtev preseže številko 100.000. Sirija se šestmestnemu številu žrtev neustavljivo približuje.
Kje je ključ do varnostnega sveta?
Posebna komisija ZN, ki jo je vodil Brazilec Paulo Pinheiro je zadnje mesece preiskovale linijo poveljevanja v sirski vojni in iskala najbolj odgovorne za številne vojne zločine. Carla del Ponte, ki sodeluje v preiskavi, je prepričana, da je komisija zbrala dovolj dokazov za kazensko preganjanje sirskega političnega in vojaškega vrha. »O možnem kazenskem preganjanju odgovornih za razmere v Siriji se zelo intenzivno pogovarjamo z vsemi petimi stalnimi članicami varnostnega sveta in prav tako tudi z nestalnimi članicami. A mi nimamo ključa, ki bi lahko odprl vrata za sodelovanje znotraj VS,« je razmerja v ZN diplomatsko ocenil Paulo Pinheiro.
Mednarodno kazensko preganjanje odgovornih za vojne zločine v Siriji bi bil pomemben korak, a zanj je potrebno soglasje varnostnega sveta ZN, v katerem sedita Rusija in Kitajska, ključni zaveznici režima sirskega predsednika Bašarja al Asada. Namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov je danes tako že zavrnil možnost, da bi Moskva v varnostnem svetu ZN podprla ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine storjene v Siriji. »To ni pot, ki bi ji morali slediti. Za to zdaj ni pravi trenutek, bilo bi nekonstruktivno,« je ocenil Gatilov.
Medtem so sirske oblasti danes dopoldan v razdeljenem in razdejanem Alepu, ki vse bolj spominja na vojna mesta v drugi svetovni vojni, silovito bombardirale uporniško četrt Džabal Badro in po poročanju opozicijskih aktivistov ubile najmanj 45 ljudi. Prebivalci četrti so pod ruševinami ves dan iskali trupla svojih svojcev in sosedov. V Alep, ključno bojišče sirske vojne, je predsednik Asad v zadnjih dneh sicer napotil stotine okrepitev, saj se dobro zaveda, da bi morebitna izguba Alepa, ki je že dlje časa v »dvojnem lastništvu«, za upornike pomenila, da imajo odprto pot do Damaska. Tudi v prestolnici – oziroma v njenem predmestju – potekajo srditi spopadi vladnih sil in vse močnejših upornikov, ki jih vojaško krepi močna podpora večinoma sunitskega podeželja. Uporniki so v zadnjih tednih praktično zasedli vsa vojaška letališča, iz katerih je režimsko vojaško letalstvo zadnje dve leti sejalo smrt po severu države. Ob tem so se na jugu Sirije v vojno aktivno vpletli tudi pripadniki libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, tesni zavezniki sirskega režima, ki so napadli nekaj sunitskih vasi ob meji z Libanonom. To bi utegnilo biti zelo nevarno.
Svobodna sirska vojska, v kateri so že pred meseci vodilna vlogo prevzele islamistične milice na čelu z zloglasno Al Nusro, bi za dokončno vojaško zmago v Alepu in odločilni naskok na Damask sicer nujno potrebovala težko orožje, do katerega pa bo zelo težko prišla. Evropska unija je namreč v ponedeljek ponovno potrdila embargo – še ena podobnost z vojno v Bosni in Hercegovini – na prodajo orožja sirskim upornikom. To bodo gotovo ponovno izkoristili mešetarji iz Katarja in Saudske Arabije.
