Se bombardiranje Gaze vendarle končuje?

Hamas vztraja na okopih. Skrbi ga, da je začasna prekinitev ognja le izraelsko-egiptovska taktična poteza?

Objavljeno
15. julij 2014 14.08
PALESTINIANS-ISRAEL/
Boštjan Videmšek, poročevalec
Boštjan Videmšek, poročevalec

Jeruzalem − Izraelske oblasti so zjutraj sprejele predlog prekinitve ognja, ki so ga sestavili v Kairu. Hamas in ostale palestinske oborožene skupine iz območja Gaze se predlog − zaenkrat − zavrnile, saj naj bi za dogovorom o prekinitvi ognja stal skupen načrt Izraela in Egipta o oslabitvi Hamasa.

Novoizvoljeni egiptovski predsednik Abdul Fatah al Sisi, ki je v zadnjem letu celostno obračunal z Muslimanski brati, ideološko najbližjimi sorodniki gibanja Hamas, je eden izmed tistih, ki mu slabitev vladarjev Gaze najbolj ustreza. Zato dogovor z izraelskimi oblastmi ni presenetljiv. Prav tako ni prva − negativna − reakcija Hamasa. A skoraj 200 ubitih ljudi v osmih dneh bombardiranja območja Gaze in uničena vojaško-logistična infrastruktura Hamasu dolgoročno ne ponujata kaj dosti manevrskega prostora. Tudi naši sogovorniki iz Gaze si želijo, da bi čimprej prišlo do premirja. Do miru.

Znani palestinski pisatelj in politični aktivist Ahmad Jakub ima za seboj še eno neprespano noč. Osmo zapored. Izraelska letala so po polnoči bombardirala obmorsko četrt mest Gaze, kjer živi skupaj z družino. Novega jutra je bil kljub popolni izčrpanosti vesel, saj se je po območju Gaze razširila novica, da so egiptovske oblasti pripravile predlog takojšnjega premirja med Izraelom in Hamasom.

»Ravnokar sem izvedel, da je Izrael pristal na prekinitev ognja, Hamas pa je predlog zavrnil. Močno upam, da si bodo premislili in tudi oni pristali na premirje. Dovolj je bilo umiranja. Dovolj je bilo trpljenja. Na ta način ne bomo ničesar dosegli ... Grozni dnevi so za nami,« je za Delo dejal gospod Jakub, ki je v Gazi preživel vsa raketiranja in bombardiranja v zadnjih šestih letih. Tudi on pravi, da je bilo zadnjih osem dni najhujših do zdaj. »Umirajo civilisti. Najbolj trpijo otroci. Oni nimajo nič s to vojno. Z našim večnim konfliktom. Kaj naj jim rečem, da se sovraštvo ne bo še naprej prenašalo iz roda v rod? Sami vidijo, kaj se dogaja. Nad nami se izvaja velika agresija, a ljudje nismo krivi. Jaz sem pisatelj. Ukvarjam se z umetnostjo in kulturo, a veljam za sovražnika, ker sem Palestinec iz Gaze ... Še vedno upam na takojšnje premirje,« je nadaljeval Ahmad Jakub.