Sedmina za Acto v Strasbourgu

Evropska komisija je bila tarča ostrih poslanskih kritik.

Objavljeno
03. julij 2012 22.26
P. Ž., M. Ro., A. V. B.
P. Ž., M. Ro., A. V. B.
Bruselj, Ljubljana – Komisar za trgovino Karel De Gucht je pred jutrišnjim glasovanjem še zadnjič poskušal prepričati poslance evropskega parlamenta o smotrnosti sporazuma Acta, ki bo skoraj zagotovo zavrnjen. Sporazum naj ne bi bil napad na svobodo, kot trdijo nasprotniki, ampak obramba pred ponarejanjem in piratstvom. Vse, kar je bilo doslej zakonito, naj bi ostalo zakonito tudi po sprejetju sporazuma. Ker je intelektualna lastnina ena od konkurenčnih prednosti EU, bi zavrnitev po njegovem mnenju utegnila imeti negativne gospodarske posledice. Evropsko komisijo so med razpravo ostro kritizirali iz poslanskih klopi, ker so pogajanja potekala za zaprtimi vrati, ne da bi bili parlamentarci in javnost seznanjeni z rešitvami. Tudi vsebina je še posebno kočljiva. Jan Philipp Albrecht iz zelenih je bentil, da sporazum pušča preveč manevrskega prostora glede razlag posameznih pojmov. Liberalec Niccolo Rinaldi pa je opozoril, da je internet prostor svobode in da takšnih sporazumov ne bi smeli sprejemati brez soglasja prebivalstva.

Kaj se bo zgodilo po zavrnitvi Acte, je še negotovo. Po mnenju Karla De Guchta Acta ne bo kmalu dobila alternative. Evropska komisija si je prizadevala, da bi evropski parlamentarci pred glasovanjem počakali na mnenje evropskega sodišča. Takšni predlogi prihajajo tudi iz krščanskodemokratskega tabora. A nasprotniki sporazuma so odločni, češ, Acta ni sodno, temveč politično vprašanje. Po zavrnitvi v več parlamentarnih odborih in današnji razpravi v Strasbourgu jo lahko reši samo še čudež.

Usoda mešanega sporazuma

Evropski parlament ima pri Acti po eni strani veliko, po drugi pa malo pristojnosti. Gre za tako imenovani mešani sporazum, o katerem odloča Evropska unija kot celota, njegovo besedilo pa so izpogajali zunaj institucij EU. Parlament je z lizbonsko pogodbo dobil moč odločanja o tovrstnih sporazumih, a jih lahko le sprejme ali zavrne. Možnosti za »popravljanje« besedila z dopolnili ni. Če poslanke in poslanci evropskega parlamenta jutri sporazum zavrnejo, ta v EU ne bo veljal. Doslej je Acto potrdilo nekaj držav (ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija...), nobena pa ga še ni ratificirala. Veljati začne, ko jo ratificira šest držav (pri čemer EU šteje kot ena država).

Predstavniki evropske komisije, najbolj izpostavljen je bil vodja oddelka za javno naročanje in intelektualno lastnino Anders Jessen, so še včeraj zatrjevali, da Acta ne spreminja ničesar, da bo tisto, kar je zakonito zdaj, zakonito tudi naprej in da bi bilo z njo nezakonito le to, kar je nezakonito že zdaj. Toda nasprotniki so znova opozorili, da bi se lahko zaradi Acte pojavili pritiski za spremembe zakonodaj v posameznih državah. Po mnenju poročevalca Davida Martina bi lahko obveznosti ponudnikov dostopa do interneta precej presegle to, kar se od njih zahteva s sedanjo zakonodajo.

Poleg tega niso znali prepričljivo odgovoriti na preprosto vprašanje, zakaj bi bilo treba sprejeti Acto, če v praksi ničesar ne spreminja. »Sistem pravic intelektualne lastnine ima malo smisla, če jih ni mogoče uveljavljati,« je po zavrnitvi Acte v odboru za mednarodno trgovino dejal Jessen. Menil je tudi, da je Acta postala talka dejstva, da o sistemu intelektualne lastnine ni prave razprave. Da bi bilo treba poiskati primernejše načine boja proti ponarejanju in za zaščito intelektualne lastnine, je poudarila tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je kljub govoricam, da utegne sporazum podpreti, znova zatrdila, da bo glasovala proti. Njena kolegica iz poslanske skupine Mojca Kleva pa je dodala, da so bili tako lobisti kot predstavniki civilne družbe zadnje dni zelo aktivni.