Šefi evra še zaupajo Sloveniji

Bruselj – Na zasedanju evrske skupine v Vilniusu so bila zavrnjena namigovanja, da naj bi Slovenija že kmalu morala zaprositi za pomoč iz evropskega rešilnega mehanizma ESM.

Za glavne akterje na čelu s prvim človekom evrske skupine, nizozemskim finančnim ministrom Jeroenom Dijsselbloemom je ključno, da Slovenija naredi nujne korake. Razprava o Sloveniji na zasedanju je bila kratka. Dijsselbloem je napovedal, da bo pregled bančnih bilanc in stresni testi, ki potekajo, predvidoma končani do konca novembra. Omenil je postopke za zaprtje Probanke in Factor banke. Na zasedanju so poudarili pomen sodelovanja Slovenije z ECB in evropsko komisijo pri urejanju finančnega sektorja.

Tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je ugotavljal, da je Slovenija na dobri poti. Po drugi strani v komisiji v skladu z mantro »položaj je resen, a še obvladljiv« pričakujejo, da še bolj odločno in hitro ukrepa pri sanaciji bank, urejanju javnih financ in strukturnih reform. Komisija, ki je bila julija kritična do hitrosti slovenskega ukrepanja, bo Slovenijo na novo ocenila prihodnji mesec. Konec novembra se bo evrska skupina sestala na izrednem zasedanju, na katerem bo ocenjevala proračune članic.

Eden od prelomnic v slovenski bitki s krizo bo objava rezultatov pregleda bančnega drobovja in stresnih testov. Po dosedanjem stališču komisije so končani pregledi pogoj za odobritev prenosa slabih terjatev v slabo banko. Z njim naj bi se banke »očistile« in začele bolje opravljati svojo glavne nalogo – kreditiranje gospodarstva. Poleg tega bodo testi pokazali, kolikšne kapitalske injekcij sploh potrebuje slovenski bančni sistem. Ključni vprašanje, ki se bo nato postavilo, je, ali bo kapital lahko zagotovila sama in kako se bo lahko financirala na trgih.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v Vilniusu opozoril na trditve slovenske vlade, češ da se bo sama lahko izkopala iz težave. Zlasti v nemškem tisku je bilo v zadnjih dneh več ugibanj (sklicevali so se na neimenovane vire v EU), da ECB pritiska na Slovenijo, naj zaprosi ESM za pomoč, in da se bo zadeva začela razpletati po nemških volitvah 22. septembra. Po takih teorijah je razlog za pritisk iz Frankfurta strah, da bi slovenske banke morale dobivati – tako kot ciprske banke – izredno likvidnostno pomoč (znani ukrep ELA) iz ECB.

Arhitekture bančne unije

Glavna tema zasedanja finančnih ministrov evrske skupine in celotne EU je – pet let po prelomnem propadu Lehman Brothers – postavljanje arhitekture območja evra. Evropski parlament je v četrtek potrdil ustanovitev centraliziranega bančnega nadzora največjih bank, ki bo čez leto dni (s tisoč zaposlenimi) začel delovati pri ECB. Jörg Asmussen iz direktorata ECB je postavljanje bančne unije razglasil za enega največjih evropskih integracijskih projektov, ki je primerljiv z ustanavljanjem denarne unije.

Centralni nadzor sistemskih bank, ki bo omogočal neposredne kapitalske injekcije ESM kriznim bankam, je le prvi steber bančne unije. Tudi v Vilniusu se lomijo kopja glede druge stebra, skupnega sistema likvidacije kriznih bank in financiranja posledic. Komisija hoče, da bi imela največ besede pri odločanju, kdaj mora katera banka zapreti vrata. Nemčija se še vedno postavlja po robu centraliziranju tega, saj da tak integracijski korak nima dovolj trdne pravne podlage. Zato da bi morali najprej spremeniti evropsko pogodbo.