Tiskane izdaje
Vemo, da je bil pokojni Kim Džong Il v dobrih odnosih z Asadom in da mu je svetoval, naj se pred pritiski Zahoda brani z jedrskim in kemičnim orožjem. Je za njegovega sina Kim Džong Una Sirija zdaj samo še trg za prodajo izdelkov?
Ko je Severna Koreja letos spomladi poslala večjo pošiljko plinskih mask v Sirijo, je očitno vedela, zakaj jih bodo potrebovali. Ta država je namreč več let izvažala kemično orožje režimu Bašarja al Asada, ko pa so se razmere zapletle, je na pomoč Damasku poslala še svojo strokovno vojaško skupino.
Severnokorejski častniki so Asadovim poveljnikom svetovali pri topniškem obstreljevanju opozicijskih oporišč, pomagali pri logističnih premikih in nadzorovali proizvodnjo v tovarnah z vojaško opremo jugovzhodno od Alepa.
O Severnih Korejcih na sirskem bojišču so večkrat poročale organizacije za zaščito človekovih pravic, vendar se je v krvavi gneči, sredi katere so se sirski tragediji pridružili precej pomembnejši in številnejši igralci iz neposredne soseščine, malokdo zmenil za približno 15 severnokorejskih agentov. Ti so odlično govorili arabsko in se niso borili v prvih vrstah, ampak so delovali v ozadju.
O severnokorejskem poskusu izvoza plinskih mask je v ponedeljek pisal japonski časopis Sankei Šimbun, ki se je skliceval na vire iz ameriške vojske. ZDA so, trdijo pri časopisu, od aprila spremljale ladjo Al En Ti Sar, registrirano v Libiji. Takoj ko je priplula do Dardanel, je turška oblast na poziv Američanov pregledala pošiljko in odkrila 1400 pušk in pištol ter 30.000 kosov streliva in plinskih mask, očitno namenjenih zaščiti pred napadom s kemičnim orožjem. Kapitan je priznal, da bi moral izkrcati tovor v turškem pristanišču, nato pa bi ga po kopnem dostavili Asadovi vojski.
Severna Koreja ni prvič ponudila Siriji roke, polne orožja in strateške tehnologije. Potem ko je Pjongjang pomagal Damasku zgraditi jedrsko elektrarno, ki jo je Izrael uničil med bombardiranjem leta 2007, sta državi začeli tesneje sodelovati prav pri kemičnem orožju. Toda za pokojnega Kim Džong Ila je bila Sirija partner pri ideološkem nasprotovanju Zahodu, za njegovega sina in naslednika Kim Džong Una pa je ta država predvsem trg za prodajo njegovih izdelkov. V zadnjem letu je okrepil navzočnost Severne Koreje na sirskih tleh in pri napadu blizu Damaska, ko je bilo 21. avgusta ubitih vsaj 359 ljudi, so gotovo sodelovali tudi severnokorejski zavezniki.
»Ekološki« memorandum
Novembra 2012 sta Severna Koreja in Sirija podpisali več sporazumov, vendar je le eden pritegnil posebno pozornost. To je bil memorandum o »sodelovanju pri zaščiti okolja«. Sirski partner je bilo središče za ekološke študije, in čeprav se je sporazum zdel nedolžen, je skupina strokovnjakov OZN v lanskem poročilu sporočila, da je omenjeno sirsko središče »verjetno povezano z visokim inštitutom za uporabne znanosti in tehnologije, to pa je pedagoška ustanova, ki izobražuje inženirje za delo v središču za znanstvene študije in raziskave«. Na Japonskem sta obe ustanovi označeni kot »organizaciji, osumljeni širjenja (kemičnega) orožja«, ZDA pa sumijo, da je središče za znanstvene študije in raziskave vključeno v sirske programe razvoja orožja za množično uničevanje.
Pozornost opazovalcev je pritegnilo že to, da podpisnici memoranduma nikoli nista pojasnili, kako bo dvostransko sodelovanje med Pjongjangom in Damaskom pomagalo zaščititi okolje. Vse je postalo precej bolj jasno, ko so odkrili, da bi plinske maske in orožje, zaplenjeno v turškem morju, moralo prejeti prav središče za ekološke študije, ki mu je Severna Koreja zadnja leta poskušala dostaviti sestavne dele za projektile, zaščitne obleke in indikatorje za plin. Del pošiljke je zaustavila Južna Koreja, preostalo so zaplenili v Grčiji.
Opazovalce skrbi predvsem to, da je Severna Koreja velik zagovornik uporabe kemičnega orožja. Tudi njena Ljudska vojska ima na voljo veliko orožja, vendar nihče ne ve, kakšno je to orožje. Ocenjujejo, da ima od 2500 do 5000 ton različnih snovi, med drugim gorčični plin, sarin, tabun in živčne strupe, ki jim pravijo V-strupi.
Vznemirjena Kitajska
Vpletenost Severne Koreje v dogajanje v sirski klavnici bi lahko dodatno zapletla razpravo o morebitnem vojaškem posegu proti Asadovemu režimu. Kitajska je tako ali tako izjemno previdna, kadar gre za še eno agresijo proti agresorjem na Bližnjem vzhodu, zato ni treba na dolgo in široko pojasnjevati, zakaj bi jo posebej vznemirilo, če bi pri vzrokih za napad na Asada omenili dejanja Severne Koreje.
Uradni Peking je podprl neodvisno in nepristransko preiskavo strokovnjakov OZN glede uporabe kemičnega orožja v Siriji, tudi zunanji minister Wang Yi je poudaril, da Kitajska »odločno nasprotuje uporabi tega orožja, ne glede na to, kdo ga uporabi«. Ne glede na ugotovitve strokovnjakov pa azijska sila vnaprej nasprotuje temu, da bi morebitno potrjeno uporabo kemičnega orožja izkoristili kot opravičilo za vojaški napad in si nehali prizadevati za politično rešitev.
Kitajska se boji kakršnegakoli vojaškega posega, ki bi se lahko nadaljeval vzdolž »osi zla«, medtem ko bi jo prilagodili trenutnim razmeram in opredelili kot »zavezništvo med Sirijo, Iranom in Severno Korejo«. Rožljanje z orožjem nerada sliši predvsem zdaj, ko se zdi, da poskuša Kim Džong Un umiriti napetosti na Korejskem polotoku in postopoma dati prednost gospodarskim nalogam pred vojaškimi in jedrskimi.
Generalni sekretar OZN Ban Ki Mun je v ponedeljek prvič omenil, da bi lahko obiskal Pjongjang in poskušal izboljšati odnose med Korejama po napovedi ponovnega začetka delovanja industrijskega kompleksa v Kaesongu in po napovedi srečanja družinskih članov, ki živijo na obeh straneh 38. vzporednika. Kitajski ne bi bilo všeč, če bi kakršnakoli odkritja na sirskih tleh zmotila takšno vzdušje in preprečila Banovo srečanje s Kim Džong Unom. Še manj bi bila zadovoljna s podrobno preiskavo, ki bi sledila pošiljkam severnokorejskih plinskih mask in druge opreme, saj bi se ta neizogibno dotaknila tudi kitajskega ozemlja.
