Rusi raketirali bolnišnico v Dnipru, eksplozija tudi v ruskem Krasnodaru
Med današnjim napadom na Dnipro je ruski izstrelek zadel zdravstveno ustanovo in pri tem ubil enega ter ranil 15 ljudi, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Objavil je video posnetek dima, ki se vali iz stavb brez streh in oken, poroča AFP. Lokalni mediji so objavili video posnetke reševalcev, ki ranjenim pomagajo pobegniti iz klinike na varno.
Vodja regionalne vojaške uprave Sergij Lisak je na Telegramu zapisal, da je bila regija Dnjepropetrosk čez noč množično napadena z raketami in brezpilotnimi letali.
Napadi v Kijevu
Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov tudi na Kijev, so danes sporočili vojaški predstavniki v ukrajinski prestolnici in dodali, da so ukrajinski sistemi zračne obrambe vse rakete prestregli in uničili. O žrtvah ali škodi v prestolnici niso poročali, piše francoska tiskovna agencija AFP.
»Še en zračni napad na Kijev, trinajsti po vrsti od začetka maja! In kot vedno ponoči,« je mestna vojaška uprava sporočila na svojem profilu na telegramu. Zapisali so, da so ruski strateški bombniki tupoljev Tu-95MS z območja Kaspijskega morja na mesto izstrelili manevrirne rakete.
Ukrajinski generalštab je v svojem vsakodnevnem jutranjem poročilu poročal o 55 ruskih zračnih napadih v zadnjem dnevu, od tega 36 z brezpilotnimi letalniki in štirih raketnih napadih. Raketa S-300 je zadela jez na območju Karlivke v regiji Doneck, zato obstaja velika nevarnost poplavljanja drugih bližnjih naselij, so še zapisali.
Eksplozija v Krasnodaru, napadi tudi v Belgorodu
V Rusiji je medtem detonacija po navedbah lokalnih oblasti poškodovala stavbo v mestu Krasnodar, ki leži blizu ukrajinskega polotoka Krim, vendar ni terjala nobenih žrtev, poročanje ruske tiskovne agencije Ria Novosti povzema AFP.
Ruska južna obmejna regija Belgorod pa je bila po navedbah lokalnih oblasti v zadnjih 24 urah tarča več deset ukrajinskih napadov. Pet okrožij so večkrat napadli z brezpilotni letniki, minometi in artilerijo, vas Kozinka pa je bila napadena več kot 130-krat, je guverner regije Vjačeslav Gladkov sporočil na družbenih omrežjih. Morebitnih žrtev ni navajal.
Slovenija Rusom zamrznila za šest milijonov evrov premoženja
Slovenija je v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije proti Ukrajini zamrznila za nekaj več kot šest milijonov evrov premoženja, pri čemer pa za zdaj ni zasegla premičnin ali nepremičnin, so za Dnevnik pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Vse države članice EU so doslej zasegle za več kot 24 milijard evrov premoženja.
Slovenija je po podatkih zunanjega ministrstva v okviru sankcij proti Rusiji in njenim državljanom zamrznila finančna sredstva v višini 6,3 milijona evrov. V vseh primerih je šlo za zamrznitev sredstev, in ne za zamrznitev gospodarskih virov, v današnji izdaji poroča Dnevnik. Med finančna sredstva v skladu z uredbo sveta EU med drugim sodijo gotovina, denarne terjatve, vrednostni papirji in obresti.
Scholz: Ko bo trenutek pravi, nameravam znova govoriti s Putinom
Ko bo trenutek pravi, namerava nemški kancler Olaf Scholz spet govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je zatrdil v danes objavljenem intervjuju za nemški časnik Kölner Stadt-Anzeiger. Vztrajal je, da je njegov cilj še naprej »aktivno podpirati Ukrajino«, vendar »hkrati preprečiti neposreden konflikt med Natom in Rusijo«.
Na vprašanje o možnosti za zaustavitev konflikta s pogajanji je dejal, da mora Putin razumeti, da vojne ni mogoče končati s sklenitvijo nekakšnega hladnega miru. »Na primer tako, da bi sedanjo frontno črto spremenili v novo 'mejo' med Rusijo in Ukrajino,« je dejal. Prvi pogoj za pravičen mir je umik ruske vojske, je dodal v pogovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Na vprašanje, ali bi moral Putin pasti, ni želel odgovoriti, češ da bo na koncu nujen dogovor med vladama v Moskvi in Kijevu. Od njegovega telefonskega pogovora s Putinom je sicer minilo že nekaj časa, je priznal, a je pripravljen na nadaljnje pogovore. »Ko bo trenutek pravi, nameravam znova govoriti s Putinom,« je dejal.
Putin je takrat Zahod obtožil, da vodi uničujočo politiko
Voditelja sta se po telefonu sicer nazadnje pogovarjala v začetku decembra lani. V tem enournem pogovoru je Scholz pozval Putina, naj ruske vojake umakne iz Ukrajine, Putin pa je Zahod obtožil, da vodi »uničujočo« politiko.
Od takrat so se napetosti med Moskvo in Berlinom le še stopnjevale, zlasti po tem, ko je Scholzeva vlada januarja dovolila pošiljanje bojnih tankov nemške izdelave v Ukrajino.
