Sirija: brutalen zločin ciničnega režima

Pokol dvaindevetdesetih ljudi - med njimi ni bilo oboroženih upornikov - je bil očitno načrtovan. Pot v »novo« Srebrenico?

ned, 27.05.2012, 15:00

Damask − V noči iz petka na soboto so paravojaške enote zveste predsedniku Bašarju al Asadu − alavitska kriminalna milica šabiha − v mestecu Hula v pokrajini Homs zagrešile največji posamični zločin v petnajstih mesecih upora sirskega prebivalstva proti režimski diktaturi.

Video posnetki in fotografije, ki so jih posneli prebivalci Hule, ki jim je uspelo preživeti dvanajsturno obstreljevanje in raketiranje malega uporniškega mesteca, ki so ga režimu zveste sile po pripovedovanju aktivistov zaključile s klanjem, so pretresli svet; še posebej podobe dvaintridesetih ubitih in v krvave odeje zavitih otrok mlajših od desetih let, med katerimi so nekateri imeli vbodne rane. A kljub ostri − zgolj retorično − rekaciji večjega dela mednarodne skupnosti, se v Siriji ne bo kaj dosti spremenilo. Predsedniku Bašarju al Asadu je v »pomanjkanju boljše ideje« dovoljeno vse, meje režimske brutalnosti pa postavlja le režim sam. Pozivi ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton, zgrožen obraz britanskega zunanjega ministra Williama Haguea ali ostre besede generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna so, kot vedno in povsod, izzvenele v prazno. Bolje rečeno: jih ne postavlja.

Pokol dvaindevetdesetih ljudi − med njimi ni bilo oboroženih upornikov − je bil očitno načrtovan. Potekal je po skoraj že ustaljenem receptu, ki močno spominja na genocida v Ruandi in Srebrenici. Pomembna sestavina genocidnega recepta je (ne)prisotnost enot Združenih narodov in sodelovanje Kofija Anana, zdaj posebnega odposlanca ZN za Sirijo in avtorja mirovnega načrta, za katerega je bilo že vnaprej znano, da Asadovemu režimu na stežaj odpira vrata »končne rešitve uporniškega vprašanja«.

Obstreljevanje mesta, kjer že več mesecev potekajo protirežimski protesti, je potekalo že nekaj ur, ko so v bližino Hule prišli opazovalci misije Združenih narodov v Siriji (UNMIS). »V noči iz petka na soboto smo poklicali sedem opazovalcev Združenih narodov in jim povedali, kaj se dogaja. Dejali smo jim, da režimski plačanci v Huli izvajajo pokol, a opazovalci niso prišli v mesto in tako niso preprečili pokola,« je novinarju britanskega BBC-ja zgroženo povedal Abu Emad iz Hule. Opazovalci ZN so v uničeno mesto prišli nekaj ur po pokolu. Med njimi je bil tudi vodja misije generalmajor Robert Mood, ki je novinarjem potrdil, da je videl okoli devetdeset trupel, med njimi tretjino otrok. Toda generalmajor se ni, kot se za predstavnika opazovalnih misij ZN seveda spodobi, želel izjasniti kdo je kriv za pokol, pa čeprav je bilo to več kot očitno. Takšne »priložnosti« sirski režim, jasno, ni zamudil. Asadov propagandni aparat je za pokol obtožil teroriste in Al Kaido, ob tem pa na vsak način poiskušal demonizirati razmesarjene otroke.

Asadovo stopnjevanje nasilja je logična posledica nekaznovanja njegovega petnajstmesečnega obračunavanja s protestniki, ki je Sirijo, eno najbolj »vnetljivih« držav v regiji, že pred časom popeljalo preko roba državljanske vojne. Po pokolu v Huli bi moralo biti tudi najbolj omejenim birokratom v mednarodni skupnosti jasno, da poti nazaj − po pogajalsko mizo − ni več in da ima sirsko vprašanje na voljo le še en pravilen odgovor. Mednarodno vojaško intervencijo zoper klavca iz Damaska in njegove oprode.

Prijavi sovražni govor