Boštjan Videmšek, zunanja politika
Danes se izteče mandat opazovalne misije Arabske lige v Siriji, kjer brutalni obračun režima s protestniki hitro prerašča v državljansko vojno. Kljub kritičnim ocenam opazovalcev, »arabske« misije ni mogoče jemati resno, saj so bili opazovalci ves čas v spremstvu režimskih agentov, delegacijo pa je - ironično - vodil nekdanji prvi mož sudanske obveščevalne službe general Mustafa al Dabi, eden najbolj odgovornih za genocid v Darfurju.
Na sobotnem srečanju Arabske lige v Kairu bo delegati gotovo podaljšali mandat opazovalne misije, ki v minulem mesecu ni prinesla nikakršnih pozitivnih rezultatov. Celo nasprotno. Razmere v Siriji so se v vmesnem času poslabšale. Frontna črta nikakor ni več omejena le na nekaj mestnih četrti, ljudje pa vse pogosteje izginjajo (ne)znano kam. Pogrom nad nasprotniki režima se stopnjuje. Režimske sile so protestnike ubijale tudi pred očmi 165-članske opazovalne misije, katere člani pa so - z redkimi izjemami - v zadnjih štirih tednih »vodenega vladnega programa po Siriji« bolj ali manj molčali. Danes je 140 različnih arabskih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, zahtevalo takojšen umik opazovalcev iz Sirije, saj je po njihovem mnenju misija propadla in delala v korist režima.
»Opazovalna misije Arabske lige v Siriji ni bila uspešna. Delovala je brez osnovne transparentnosti in kredibilnosti; vodil jo je bivši šef sudanske obveščevalne službe, ki je bil v času genocida v Darfurju svetovalec sudanskega predsednika Omarja el Baširja. Niti en opazovalec ni mogel opraviti svojega dela. Namesto tega je misija Arabske lige v Siriji dala legitimnost režimu,« je enomesečno delo opazovalcev v Siriji ocenil Radvan Ziadeh, ki v Damasku vodi zelo izpostavljeno nevladno organizacijo Center za študije človekovih pravic (Damascus Centre for Human Rights Studies).
Ziadehove besede je že pred dnevi podkrepil eden od članov misije Anouar Malek, ki je delegacijo opazovalcev protestno zapustil in ob tem Združene narode pozval k takojšnjemu ukrepanju. Malek je novinarjem zgroženo povedal, da so mu medtem, ko je poskušal opravljati svoje delo, zakrinkani pripadniki režima grozili s smrtjo. »Gledal sem, kako policisti, vojaki in pripadniki mili ubijajo, pretepajo in aretirajo ljudi, medtem pa sem dobival grožnje s smrtjo. Sirija zavaja Arabsko ligo. Nemudoma moramo prekiniti opazovalno misijo in Združene narode pozvati k takojšnjemu ukrepanju,« je bil odločen Malek. Podobno kot »prebegli« opazovalec k takojšnjemu posredovanju ZN pozivajo tudi pripadniki sicer ne najbolj enotne sirske opozicije v tujini, ki se je v zadnjih mesecih združila pod streho Sirskega nacionalnega sveta, ki s pomojo častnikov, ki so prebegnili iz režimske vojske, vodi tudi vse močnejši oborožen odpor proti Asadovim enotam.
Sprejem kakršne koli resnejše resolucije v ZN je za zdaj utopično pričakovati, saj tako Rusija kot Kitajska še naprej trdno podpirata režim sirskega predsednika Bašarja al Asada. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sredo jasno povedal, da se Rusija ne bo premislila in da bi morebitno mednarodno vojaško posredovanje v Siriji - po libijskem zgledu - lahko imelo »katastrofalne posledice«. Podobne izjave prihajajo iz Pekinga, medtem ko stari bližnjevzhodni kolonialni sili Francija in Velika Britanija, katerih vojaška prisotnost v Sirji, kjer je bilo v desetih mesecih protestov ubitih vsaj 5500 ljudi, je nepredstavljiva, stopnjujeta retoriko in lobiranje.
»Ruskemu vetu se v varnostnem svetu lahko izognemo le, če bodo Združeni narodi prejeli uradno zahtevo Arabske lige po sprejemu resolucije zoper sirski režim. To je gotovo nujen pogoje, a ne vem, če bo zadostoval,« je danes izjavil francoski veleposlanik pri ZN Gerard Araud.