Tiskane izdaje
Sirski režim je vse bolj osamljen. Francozi sestavljajo koalicijo po »libijskem vzorcu«. Ko se bo v soboto iztekel ultimat, ki ga je sirskemu režimu postavila Arabska liga, se bo mednarodna skupnost - najbolj glasna je Turčija - kratko malo morala odzvati.
S srečanja zunanjih ministrov Arabske lige v Rabatu, kjer so potrdili izključitev Sirije iz sicer niti približno demokratične druščine arabskih vladarjev, so prišla jasna sporočila. Sirski režim mora do sobote uveljaviti vse, k čemur se je zavezal pred dvema tednoma, in nemudoma omogočiti politično tranzicijo. Sicer bodo nemudoma začele veljati tako gospodarske kot politične sankcije proti Asadovemu režimu, ki je med napihovanjem geostrateške vloge svoje države in nekaterih svojih »političnih dogovorov« dolgo časa računal, da ga arabske države vendarle ne bodo pustile na cedilu. Pri tem je očitno pozabil, da je njegova država postala vodilno igrišče bližnjevzhodne hladne vojne, v kateri se skupaj s svojimi sateliti bojujeta za prevlado sunitska Saudska Arabija in šiitski Iran, ki bo do zadnjega (milo rečeno) podpiral vladavino alavitske manjšine v Siriji.
Groženj Arabske lige, ki se iz dneva v dan stopnjujejo, ni mogoče jemati dobesedno, saj je moč te bolj ali manj debatne organizacije skrajno omejena. Veliko bolj resno - in resnično - zvenijo sporočila turških voditeljev, ki so že pred dnevi dejansko postala grožnje. Predsednik turške vlade Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da mora svet nujno prisluhniti krikom iz Sirije in »storiti vse, da se prelivanje krvi v Siriji čim prej ustavi.« Erdogan je na mednarodni energetski konferenci v Istanbulu dodal, da morajo biti nemudoma sprejeti ukrepi, ki bodo hkrati zagotovili tako varnost energetskih zalog kot »globalni mir«, saj sirska kriza po njegovem mnenju ogroža ves svet. »Mednarodna skupnost bi morala biti do razmer v Siriji tako občutljiva kot do razmer v naftno bogati Libiji,« je odločno sklenil Erdogan.
Vedno bolj glasni so tudi Francozi, ki so marca odigrali vodilno vlogo pri sprejetju resolucije v varnostnem svetu Združenih narodov, ki je mednarodni koaliciji omogočila vojaško posredovanje proti libijskemu režimu. Francoski zunanji minister Alain Juppé je tako dejal, da bo sirsko ljudstvo v svojem boju gotovo zmagalo, Francija pa »bo storila vse, da mu bo pri tem pomagala«.
Svobodna sirska vojska, ki menda že šteje okoli 15.000 pripadnikov, je ustanovila vojaški svet, ki bo na čelu oboroženega boja proti represivnemu režimu. »Naš cilj je strmoglaviti režim, obvarovati sirsko ljudstvo pred nasiljem, zaščititi zasebno in javno lastnino, preprečiti kaos in morebitna maščevalna dejanja po padcu režima,« je povedal polkovnik Rijad al Asad, ki je julija prebegnil iz sirske vojske, zdaj pa je prevzel vodenje vojaškega sveta.
Vse bolj aktivna je tudi sirska politična opozicija, ki deluje pod pokroviteljstvom Sirskega narodnega sveta, katerega vodstvo je prav v Turčiji. Tiskovna predstavnica opozicijskega sveta Basma Kodmani je v pogovoru za egiptovski časnik Al Ahram izjavila, da je ključni cilj opozicije padec Asadovega režima. Ostro je zavrnila vse namige, da so v sirske notranje spopade vmešane tuje sile, in dodala, da »sirska opozicija nikakor ni odvisna od nikakršnih tujih programov - regionalnih ali mednarodnih«. »Naš edini pravi program je spopad s krizo na sirskih ulicah, in to v eni samo obliki - s strmoglavljenjem režima. Z režimom se bomo spopadali tudi brez podpore Arabske lige in ne glede na trenutne politične spremembe v regiji,« je povedala Kodmanijeva in izrazila željo, da bi vse sirske opozicijske frakcije delovale čim bolj enotno.
