Tiskane izdaje
Damask - Arabska liga, ki se je v zadnjih osemnajstih mesecih iz debatnega krožka ostarelih diktatorjev spremenila v progresivno regionalno organizacijo z globalnimi ambicijami, je Bašarja al Asada pozvala k takojšnjemu odstopu in mu obljubila »varen umik«.
Zunanji ministri Arabske lige so na svojem izrednem srečanju v Katarju - središču politične, »orožarske« in finančne podpore sirskim upornikom - sprte strani pozvali k sestavi skupne prehodne vlade, kar bi kljub jasnemu poznavanju razmer v regiji precej bolj kot AL lahko pričakovali od Združenih narodov. Kljub dolgotrajni »moralni« podpori upornikom in nekakšnemu političnemu prevzemu lige s strani Saudske Arabije in že omenjenega Katarja, vrhovna arabska organizacija, ki igra »preračunljivi poker«, očitno še vedno ne zmore dovolj poguma, da bi stvari poimenovala s pravimi imeni.
Sirske oblasti so poziv Arabske lige že zavrnile. »Žal nam je, da se je v odnosu do ene izmed svojih članic Arabska liga spustila na tak nivo. Takšno odločitev o umiku predsednika je v rokah sirskega ljudstva, edinega gospodarja usode svojih oblasti,« je dejal tiskovni predstavnik sirskega zunanjega ministrstva Džihad Makdisi in dodal, da bi arabske države, ki so se sestale v Dohi, za zaustavitev prelivanja krvi v Siriji morale ustaviti prodajo oroža upornikom in propagando.
Potem, ko se je sredi minulega tedna zdelo, da so uporniške sile, ki so vse bolj razdeljene na pripadnike Svobodne sirske vojske, ki se bojujejo za »nacionalne cilje« in skrajne sunitske milice, katerih ključen motiv je »sektaški«, z obglavljenjem vrha vladnega obrambnega in obveščevalnega aparata ter ofenzivo v Damasku, zasedbo nekaterih mejnih prehodov na meji s Turčijo in Irakom ter odprtjem frontne črte v Alepu dodobra zamajale režim, je ta krenil v pričakovan in silovit protinapad. Vladne sile so s pomočjo tankov, helikopterjev in zloglasne četrte brigade, ki jo vodi predsednikov brat Maher, hitro povrnile nadzor nad za nekaj dni »uporniškimi« četrtmi v prestolnici, kjer naj bi po pričevanjih prebivalcev in aktivistov oblasti pobile več deset nasprotnikov režima.
Danes so se nadaljevali tudi spopadi v Alepu, središču sirskega gospodarstva in mestu, katerega strateška lega predstavlja ključ vladanja državi, ki v vsiljeni državljanski vojni vse bolj izgublja svojo nacionalno identiteto. Boj za Sirijo je zamenjal boj za sunitsko ali šiitsko (alavitsko) prevlado. Medtem se vse bolj glasno govori o morebitnem razpadu sirske države na sunitski in šiitski del. Uresničevanje takšnega scenarija, ki trenutno ustreza vsem - tako notranjim, kot zunanjim - akterjem sirske vojne, bi gotovo dodobra zamajalo že tako krhki mir (bolj premirje), ki vlada v sektaško vzkipljivih sirskih sosedah Libanonu in Iraku. V sirsko krizo se vse bolj aktivno vpleta - za zdaj le retorično - tudi Izrael, ki je dolgo »modro molčal«, zdaj pa izraelske oblasti, ki so storile vse, da bi preprečile širitev arabske pomladi, sirsko državljansko vojno razumejo kot »eksistencialno grožnjo« judovski državi.
Danes so uporniki v mestu Muslamija severno od Alepa, kjer je bilo prvih osemnajst mesecev upora proti režimu Bašarja al Asada sorazmerno mirno, napadli vojaško šolo ter zasegli veliko skladišče orožja. Po napadu se jim je pridružilo nekaj častnikov vladne vojske. Drugim je uspelo pobegniti. »To ima velik strateški in simbolični pomen. Šola ima velike zloge streliva. V njej so bile nastanjene oborožene formacije, ki so varovale severna vrata Alepa,« je novinarjem povedal general brigadir Mustafa al Šeik iz vrst Svobodne sirske vojske, ki je iz dneva v dan bolje oborožena. Večina orožja prihaja prek turške in iraške meje, kjer so uporniške sile danes nadzorovale najmanj pet mejnih prehodov. Tako turške, kot iraške oblasti so te mejne prehode s svoje strani začasno zaprle. Iračani - šiitska oblast v Bagdadu je trden zaveznik uradnega Damaska - so to storili pod pretvezo, da si Irak »ne more privoščiti sprejema begunskega vala iz Sirije«, kar je svojevrstna zgodovinska ironija.
