Jure Kosec, zunanja politika; Ma. Ja., Delo.si
Damask − Po krvavem koncu tedna je bilo mesto Homs danes spet tarča silovitih napadov sirske vojske. Bojazni, da bo sobotni veto Rusije in Kitajske v varnostnem svetu OZN le še okrepil nasilje nad nedolžnimi civilisti, so bile upravičene.
V predelih mesta, ki so se znašli pod najhujšim ognjem, je vojska po besedah aktivistov tako na upornike kot na civiliste streljala brez opozorila. Po razmeroma mirni noči je jutro zaznamoval odmev eksplozij bomb in raket v četrtih Haldija, Baba Amr, Inšat in Bab Sba, ki ležijo zahodno in severno od središča Homsa. Medtem ko je vojska s podporo helikopterjev in letal obstreljevala domnevna skrivališča upornikov, je iz besed prebivalcev vel čedalje hujši obup.
»Grozno je. Rakete padajo, silovite eksplozije stresajo stavbe. Ne vemo, kaj naj storimo,« je za televizijo Al Džazira razmere opisal Abu Abdo al Homsi, eden od protivladnih aktivistov v napadenem mestu. Število žrtev je iz ure v uro naraščalo, uporniki so dopoldne poročali o najmanj 50 mrtvih. Pomanjkanje zdravnikov in medicinske opreme je v nekaterih bolnišnicah otežilo zdravljenje ranjencev, sicer obvladljive poškodbe so bile v vsesplošnem kaosu za marsikoga usodne. Številke o žrtvah niso zajele padlih v spopadih, ki so danes divjali v Alepu, Zabadaniju in Damasku.
Sirska vlada je ofenzivo proti upornikom okrepila konec prejšnjega tedna, ko je postalo jasno, da bosta Kitajska in Rusija z vložitvijo veta v varnostnem svetu preprečili sprejetje resolucije, s katero bi države članice obsodile dogajanje v Siriji, predsednika Bašarja al Asada pa pozvale k umiku z oblasti. »Združeni narodi so jim prižgali zeleno luč za še več nasilja, za umor še več ljudi. Brez OZN tega ne bi storili,« je v izjavi za tuje agencije povedal neimenovani aktivist.
»Prijatelji« Sirije
Varnostni svet je o resoluciji glasoval le nekaj ur po petkovem srditem napadu režimskih sil v Homsu, ki je po neuradnih ocenah zahteval več kot 230 življenj. Veto, ki sta ga vložila Moskva in Peking, je večina vpletenih držav ostro obsodila. Potem ko je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton že v nedeljo pozvala k ustanovitvi koalicije držav oziroma »prijateljev demokratične Sirije«, ki bi se jasno in odločno zavzele za Asadov odhod, so se danes oglasile še Britanija, Nemčija in Francija.
Nemška kanclerka in francoski predsednik sta ostro obsodila blokado resolucije varnostnega sveta, Nicolas Sarkozy pa je v izjavi obljubil, da bosta Pariz in Berlin vselej stala za sirskim ljudstvom. Poleg tega je izrazil presenečenje nad ravnanjem ruske oblasti, češ da so bile njene odločitve doslej vedno v skladu s stališči članic Arabske lige. »Rusija mora resnično razmisliti o posledicah svojih odločitev in o tem, ali res hoče izvajati politiko, ki je v nasprotju s stališči Arabske lige,« je po sestanku s Sarkozyjem dejala Angela Merkel in potrdila, da se v Berlinu, podobno kot v Washingtonu, zavzemajo za vzpostavitev skupine prijateljev Sirije. O možnostih sprejetja dodatnih ukrepov so danes razmišljali tudi v Londonu.
Po navedbah ameriških diplomatov bi bili poglavitni cilji skupine uvedba ostrejših sankcij proti režimu, združevanje opozicijskih skupin in dostava humanitarne pomoči. Po besedah ameriške veleposlanice v OZN Susan Rice bosta Rusija in Kitajska svojo odločitev o zavrnitvi resolucije, pod katero so se podpisali tudi predstavniki Arabske lige, prej ali slej obžalovali. Kljub razočaranju v varnostnem svetu je Riceova v intervjuju za televizijo CBS poudarila, da se ZDA ne bodo odrekle krepitvi pritiska na Asadov režim.