Tiskane izdaje
Bruselj - Za novega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja je bila udeležba na zasedanju zunanjih ministrov Severnoatlantskega zavezništva premiera. Zato so mu njegovi kolegi še posebej pozorno prisluhnili.
Ključno vprašanje je Sirija. Po besedah generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena se je položaj po zadnjem srečanju ministrov decembra lani dramatično poslabšal: grožnja je postala regionalna, humanitarni položaj je katastrofalen, dogajajo se čezmejni incidenti s Turčijo. Nadaljevanje slabih razmer da utegne ogroziti »našo varnost«. Nato da je pripravljen braniti Turčijo zavezniško kot članico, na turško-sirski meji so že namestili tri baterije patriotov. Trditev izraelskih obveščevalcev, da je režim Bašarja al Asada že uporabil kemično orožje proti upornikom, ni hotel komentirati.
Načeloma je uporaba kemičnega orožja za Washington nekakšna rdeča linija. Če bo uporabljeno, naj bi ZDA ukrepale. Kakršnikoli vojaški ukrepi veljajo za izključene. Kerry je v Bruslju ocenil, da bi Nato moral razmisliti, kako se bo odzval na sirsko grožnjo, ki bi utegnila biti povezana s kemičnim orožjem. Zavezništvo sicer zavrača neposredno vpletanje v sirsko krizo in zagovarja politično rešitev. Predvsem Francija in Britanija v zadnjih tednih v Uniji odločneje zagovarjata preklic prepovedi prodaje orožja. Francoski predsednik François Hollande je kar zažugal z ukrepanjem na lastno pest.
Zahod pričakuje premike Rusije, ki ima posebne odnose s sirskim režimom in igra nekakšno vlogo njegove zaščitnice. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je po posvetovanju s kolegi iz članic Nata navrgel sirskim upornikom, da se nočejo pogajati z Asadom, marveč hočejo priti do rešitve z uporabo sile. Čarobna paličica naj bi bila rešitev, ki bi temeljila na lani junija sprejetem ženevskem komunikeju, v katerem so se velesile in ključni igralci iz regije strinjali o politični tranziciji v Siriji, ne da bi odredili usodo Asada. Združene države odločno zagovarjajo njegovo slovo kot ključni korak do rešitve.
Ob sirski katastrofi so bili prihodnji koraki v odnosih med Natom in Moskvo ena od tem ruskih posvetovanj z zaveznicami. Vrnitev Vladimirja Putina v Kremelj in vnovična izvolitev Baracka Obame v ZDA veljata za primeren čas za napredek v dialogu. Nesoglasja o protiraketnem ščitu, denimo, še niso odpravljena. Toda: z ameriškim ukvarjanjem s severnokorejskim vprašanjem in Pacifikom kot celoto je ščit v Evropi manj zanimiv za Washington. Zato so ustavili postopek njegovega postavljanja in se osredotočili na ščit na Aljaski (severnokorejska grožnja).
Hindukuš ostaja preizkušnja
S približevanjem leta 2014, ko se bo končala misija Isaf v Afganistanu, se zavezniki čedalje bolj poglobljeno ukvarjajo z njegovo prihodnostjo. Pod Hindukušem v prihodnosti naj ne bi več imeli bojnih enot. Za varnost bodo skrbele afganistanske sile. Po neuradnih najavah naj bi v prihodnosti od 8000 do 12.000 zavezniških vojakov v okviru operacije Odločna podpora skrbelo za usposabljanje afganistanskih varnostnih sil s 352.000 pripadniki. Njihovo vzdrževanje bi po pisanju NYT stalo okoli 6,5 milijarde dolarjev na leto.
»Potrdili smo zavezo, da Afganistan nikoli več ne sme postati zatočišče za teroriste,« je povedal Kerry. V Natu pričakujejo bolj konstruktivno vlogo Pakistana, ki bi po letu 2014 utegnil postati ključen igralec, od katerega bo odvisna prihodnja afganistanska stabilnost. Ruska vloga v sodelovanju z Natom bo v prvi fazi predvsem pri zagotavljanju transportnih poti za odhod velike količine vojakov in prevoz. »Rusija si pravzaprav želi, da bi Isaf ostal v Afganistanu še dlje,« je povedal eden od diplomatov pri Natu.
Kerry, ki ga v diplomatskih krogih na stari celini obravnavajo kot pripadnika stare čezatlantske šole, naklonjenega poglabljanju vezi z Evropo, ni omenjal kočljivega vprašanja naložb v obrambo. V Washingtonu pa čedalje glasneje opozarjajo, da je razmerje finančnih sil v Natu povsem neuravnoteženo. V zadnjih dvanajstih letih se je delež ZDA v skupnih izdatkih Natovih držav za obrambo povečal s 63 na 77 odstotkov. Tudi Britanija in Francija zmanjšujeta naložbe v obrambo. Tako varčevanje na stari celini v očeh washingtonskih kritikov še bolj spodjeda čezatlantsko zavezništvo.
Slovenija je z 1,16 odstotka BDP za obrambo med državami, ki za vojaške namene zapravijo najmanj. »Če nimamo dovolj denarja za plače in pokojnine, si je težko predstavljati, da bi ga imeli dovolj za stvari, kot je vojska,« je na sedežu zavezništva povedal vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Slovenija bo letos zmanjšala navzočnost v Afganistanu z 59 na 39 vojakov. Glede navzočnosti v Afganistanu po letu 2014 ni hotel ugibati, za vzdrževanje tamkajšnjih sil bo namenjenih 500.000 evrov na leto.
