Tiskane izdaje
Ženeva − Pogajalci na mirovni konferenci v Ženevi, največjem diplomatskem prizadevanju za končanje krvave državljanske vojne, ki že skoraj tri leta pretresa Sirijo, so se danes lotili zahtevnejšega političnega vprašanja − oblikovanja prehodne vlade, a že kmalu po začetku srečanja naleteli na oviro.
Sprti strani sta skušali danes doseči pravni okvir za delovanje organa, ki bi ga sestavljali tako predstavniki režima predsednika Bašarja al Asada kot predstavniki opozicije, pa tudi nekatere neodvisne osebnosti. Šlo naj bi za komisijo, ki bo nadzorovala oblikovanje prehodne vlade ter zagotovila večjo ločitev med zakonodajno, izvršno in pravosodno oblastjo, hkrati pa naj bi ta organ oblikoval morebitne ustavne reforme, poroča tiskovna agencija dpa. Tiskovni predstavnik sirske opozicije Luay Safi je po poročanju agencije AFP še pred začetkom današnjega srečanja dejal, da je napočil čas za začetek pogovorov o tranziciji od diktature k demokraciji. Kot je dodal, bo danes jasno, ali je režim pripravljen na politično rešitev konflikta ali pa bo vztrajal pri vojaški.
A današnje srečanje se je končalo brez napredka, vsaka stran pa krivdo za to pripisuje drugi. Kljub temu tako delegacija sirskega predsednika Bašarja al Asada kot delegacija sirske opozicije zagotavljata, da konference, znane pod imenom Ženeva II, ne bosta zapustili.
»Današnje razprave niso bile konstruktivne zaradi poskusa režima, da bi z razpravo o terorizmu spremenili temo pogovora,« je po navedbah agencije AFP dejal član opozicijske delegacije. Vladna delegacija je po drugi strani opozicijsko obtožila, da ni pripravljena razpravljati o ničemer drugem, kot o tranzicijski vladi. Režimska stran je namreč na današnjem srečanju predstavila dokument, ki povzema njena načela: med drugim zaščito državne suverenosti, ohranjanje državnih institucij in preprečevanje teroristične grožnje.
Opozicija je dokument zavrnila in sporočila, da vztraja pri razpravi o tranzicijski vladi. »Presenečeni smo bili, da je druga stran zavrnila ta temeljni dokument. Druga stran bodisi ni sposobna priznati Sirije in njene ozemeljske integritete, bodisi je ne zanima, kaj se dogaja z njenimi ljudmi,« se je na potezo opozicijske delegacije odzvala članica vladne pogajalske skupine Buthaina Šaban.
Po tem neuspehu je posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi današnje srečanje prekinil. Ko so sporočili, se bo z obema stranema sestal popoldne.
Sprti strani v nedeljo zbližali stališča
Pogajalci so na včerajšnjem srečanju sicer dosegli nekaj napredka. Posebni odposlanec Brahimi je namreč sporočil, da je režim pristal na varen umik žensk in otrok iz mesta Homs, ki ga vladne sile oblegajo vse od junija 2012, v njem pa ob skoraj vsakodnevnem bombardiranju in hudem pomanjkanju živi okoli 500 družin, poroča AFP. Brahimi je izrazil upanje, da bo humanitarni konvoj mesto dosegel že danes.
Na nedeljskem srečanju sta sprti strani razpravljali tudi o morebitni izmenjavi zapornikov. Brahimi je po njem izrazil zadovoljstvo, ker obe strani druga z drugo ravnata spoštljivo. Kljub temu je priznal, da so pogajanja počasna, napredek pa težaven.
Glavna točka spora ostaja usoda Asada
Mirovna konferenca v Švici je najpomembnejši diplomatski poskus za rešitev državljanske vojne v Siriji od njenega izbruha pred skoraj tremi leti. Pogajanja potekajo na podlagi dogovora, ki ga je junija 2012 v Ženevi oblikovala akcijska skupina za Sirijo.
A čeprav so številni diplomati pred začetkom konference glasno poudarjali, da so pogajanja edino upanje za rešitev krvavega sirskega konflikta, ki je v skoraj treh letih zahteval več kot 130.000 življenj, zaradi spopadov pa je zapustilo domove okoli 9,5 milijona ljudi, pričakovanja niso velika. Nobena od sprtih strani namreč (še) ne pristaja na resnejši kompromis, sta pa menda obe pripravljeni skleniti kratkoročne dogovore, med drugim o lokalnih premirjih, odprtju humanitarnega koridorja in izmenjavi zapornikov. Nesoglasja med sprtima stranema pa kljub temu ostajajo velika: opozicija namreč vztraja pri odstopu predsednika Bašarja al Asada, kar pa je po trditvah režima v Damasku »rdeča linija«, ki je ne nameravajo prestopiti.
