Kitajski vojaški izdatki poskočili na 107 milijard dolarjev

Azijska sila je kljub temu »zaprisežena mirnemu razvoju in obrambni politiki«.

Objavljeno
04. marec 2012 14.10
Posodobljeno
04. marec 2012 14.21
Zorana Baković, Peking
Zorana Baković, Peking

Peking - Kitajski vojaški proračun se bo letos povečal za 11,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom, toda azijska sila je kljub temu »zaprisežena mirnemu razvoju in obrambni politiki«. Skoraj 107 milijard dolarjev (oziroma 81 milijard evrov), kolikor bodo porabili za oborožene sile s približno 2,2 milijona vojaki, ne bi smelo nikogar skrbeti, saj je to le 1,2 odstotka kitajskega BDP, precej manj kot 4,8 odstotka, kolikor za vojsko namenijo ZDA. To je včeraj, dan pred začetkom letnega zasedanja kitajskega narodnega kongresa, ki bo odobril predlagano povišanje, zatrdil predstavnik najvišjega zakonodajnega organa Li Zhaoxing.

»Kitajska ima 1,3 milijarde prebivalcev, veliko ozemlje in dolgo morsko obalo, naš vojaški proračun pa je v primerjavi z drugimi državami razmeroma majhen,« je dejal Li. Glede na to, da samo ZDA porabijo za vojsko več kot Kitajska, je imel predstavnik narodnega kongresa nedvomno v mislih najpomembnejši parameter, po katerem že dolgo določajo kitajski vojaški program.

V zadnjih dveh desetletjih se kitajski vojaški proračun samo dve leti ni povečal za dvoštevilčni odstotek, vojaški think tank IHS Jane's pa je, kljub temu, da je letošnja rast nekoliko nižja od lanskih 12,7 odstotka, ocenil, da bodo izdatki za oborožene sile leta 2015 presegli 238 milijard dolarjev, kar je dvakrat več od sedanje ravni in več od tega, kolikor za obrambo namenja vsa azijsko-pacifiška regija.

Čeprav je Li Zhaoxing, nekdanji zunanji minister in veleposlanik v Washingtonu, zagotovil, da je povečanje tega dela proračuna povsem neodvisno od vojaške moči drugih sil, so kitajski vojaški in partijski predstavniki v zadnjih mesecih izražali zaskrbljenost in nelagodje zaradi večje ameriške navzočnosti na azijski strani Tihega oceana. Posebej jih skrbi zaostrovanje odnosov s sosednjimi državami, s katerimi si Kitajska deli Južno morje, ki je bogato z nafto in strateško pomembno zaradi transportnih poti, po katerih potujejo energenti v kitajska pristanišča.