Slab dan za davčne prevarante

Bruselj – Bolje pozno kot nikoli, bi se lahko glasila ocena doseženega na vrhu EU glede bitke proti davčnim utajam in izogibanju plačevanju davkov.

Čeprav so države dolga leta tolerirale davčne oaze in sistem, v katerem so se podjetja in premožni s selitvami denarja med državami izogibali plačevanju davščin, so kriza javnih financ, veliki škandali in časnikarska razkritja (offshore-leaks) le spodbudili ukrepanje. Nemška kanclerka Angela Merkel je po vrhu govorila o kar narejenem preboju, ki so ga zakoličili finančni ministri na zasedanju prejšnji teden. Ključni premik je pripravljenost Avstrije in Luksemburga, da se odpovesta bančni skrivnosti.

Avstrija in Luksemburg še postavljata pogoj

Njun »ne« je doslej ustavljal avtomatične izmenjave podatkov med članicami o različnih vrstah prihodkov, od obresti do dividend. Vprašanje je predvsem v Avstriji povezano z notranjepolitičnim vzdušjem pred volitvami. Voditelji so se zavezali, da bodo bančno skrivnost v Uniji de facto odpravili do konca leta. Avstrija in Luksemburg sicer še postavljata pogoj: enake rešitve pri izmenjavi podatkov da bi morali doseči v sporazumih z evropskimi nečlanicami Unije, kakršna sta Švica in Liechtenstein, ki imata na široko odprta vrata sumljivemu kapitalu.

Avstrijski kancler Werner Faymann je kljub zadržkom svoje države govoril o »slabem dnevu za davčne prevarante«. Tudi velika podjetja naj bi v prihodnosti več davkov plačevala v državah, kjer imajo sedež. Tako naj bi odpravili zakonske luknje, ki so omogočale izmikanje plačilom. Nova pravila naj bi bila na mizi že do konca leta. Po bruseljskih ocenah članice EU vsako leto izgubijo kar tisoč milijard evrov, ki bi morale biti plačane davkarijam. »Moramo se lotiti te zapletene problematike,« je dejal predsednik evropske komisije José Manuel Barroso.

Pogrešajo črni seznam finančnih središč

Zlasti do globalizacije kritična gibanja so se na sklepe EU odzvala z ogorčenjem, češ da Unija le zavlačuje. Tudi izsuševanje davčnih oaz po njihovem ostaja le pri namerah, konkretnih dejanj pa ni še nikjer videti. V gibanju Attac so nezadovoljni, ker ni nobenega konkretnega sklepa, ki bi predvidel enako podlago za obdavčenje dobičkov v vseh članicah. Tako naj bi se nadaljevalo spodbujanje tekmovanja držav v zniževanju davkov. Poleg tega pogrešajo črni seznam finančnih središč sumljivega slovesa.

Brez posegov v cene energije

Druga velika tema vrha je bila energetika. Voditelji so se ukvarjali z vprašanjem, kako z energetsko politiko izboljšati razmere za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti. Evropska industrija in gospodinjstva namreč plačujejo za energijo več kot v ZDA in drugih delih sveta. Kljub temu niso predvideni neposredni posegi v cene. Voditelji bolj zagovarjajo krepitev notranjega trga, večjo raznolikost virov, nove transportne poti. Uporabi plina iz skrilavca, ki v delu članic velja za okoljevarstveno kočljivo, zagovarja pa ga, denimo, Poljska, so se v sklepih ognili.

Voditelji EU so se odpovedali odločitvi, da bi v prihodnosti zmanjšali število članov evropske komisije. Veljavna ureditev, po kateri ima vsaka članica enega komisarja, naj bi ostala. V lizbonski pogodbi so sicer zapisali, da naj bi število komisarjev zmanjšali na dve tretjini članic. Pred drugim referendumom o lizbonski pogodbi na Irskem so nato Dublinu obljubili, da bodo članice ohranile svoje komisarje. Kljub temu napovedujejo, da bodo spoštovali zavezo, po kateri bodo najpozneje leta 2019 število komisarjev zmanjšali.