»Smrt nemške centralne banke«

Berlin – Velika večina svetovnih medijev je po četrtkovem zasedanju sveta ECB zapisala, da finančni trgi slavijo revolucionarno napoved intervencij na trgih državnih obveznic. Nemški časopis pa verjame, da slavijo smrt nemške centralne banke.

»Predsednik Draghi prelamlja z železnim načelom nemške denarne politike, centralna banka bo na trge obveznic črpala neomejene količine denarja. Borze slavijo, za Nemčijo pa se začenja nočna mora,« piše Die Welt in navaja mnenje vrhovnega ekonomista Degussa Goldhandel Thorstena Polleita, da bo evro zdaj postal neke vrste italijanska lira. Nemška centralna banka je šla v nasprotovanju odločitvi dvaindvajsetih članov sveta ECB celo tako daleč, da je javnosti sporočila, da je triindvajseti član, njihov Jens Weidmann, glasoval proti.

Holger Schmieding iz Berenberg Bank, ki ga tudi navaja časopis, je bolj optimističen: »Trgi so se s časom naučili, da se ne splača špekulirati proti ameriški centralni banki, zdaj se učijo, da se ne splača niti proti evropski.« Schmieding celo verjame, da je največji zmagovalec prelomnega šestega septembra prav Nemčija. Za Die Welt pa je skok vrednosti evropskih in svetovnih borz, med njimi tudi nemškega borznega indeksa Dax, samo znamenje, da trgi pozdravljajo konec »nemške ortodoksnosti« v denarni politiki. Enako znamenje je zanje tudi globok padec donosov državnih obveznic držav kot Španija ali Portugalska, zadnjo je Draghi, verjamejo, rešil pred bankrotom. »Draghi je tveganja prestavil z obrobja v središče,« meni vrhovni ekonomist Commerzbank Jörg Krämer. »Centralna banka je politiki izdala blanko menico,« dodaja Gary Jenkins iz londonske Swordfish Securities.

Spirala dvigovanja cen

Nemška denarna politika po vojni ni poznala koncepta neomejenih intervencij. V starem evropskem sistemu valutnih povezav je Pariz v začetku devetdesetih let že predlagal, da bi Bundesbank v krizi neomejeno nakupovala francoske franke, tedanji predsednik nemške centralne banke Helmut Schlesinger pa je to preprečil, prepričan, da bi mu takšna obljuba odvzela možnost pravočasnega boja proti inflaciji. Zdaj pri nemškem časopisu verjamejo, da se je to zgodilo s pomočjo ECB in da bo nova likvidnost sprožila spiralo dvigovanja cen. Zagotavljanje predsednika Draghija, da bo denar za nakupe obveznic »nevtraliziran«, jih ni prepričal, menijo, da bi moral v ta namen bankam vsiliti tolikšne obresti, da bi ogrozil njihov obstoj in gospodarsko rast.

Triindvajseto kolo

Tudi predsednik nemške zveze hranilnic DSGV Georg Fahrenschon nakupe obveznic označuje kot napačno pot, po njegovem centralna banka ni pristojna za financiranje držav. »Bo ECB res prekinila nakupe, če se kakšna država ne bo držala korakov za modernizacijo in konsolidacijo?« sprašuje. To bi pomenilo takojšen bankrot in težko si je predstavljati, da bi bilo politično izvedljivo. »Španija dokazuje, kako hitro se lahko pogoji razmehčajo,« dodaja vrhovni ekonomist Commerzbank Krämer in opozarja, da je ECB že v minulih štirih letih več kot podvojila svojo bilančno vsoto, velik del tega denarja pa je dvomljive kvalitete. »Bundesbank ne bi teh vrednostnih papirjev nikoli vzela za varščino sposojenega denarja.« Draghi bo kupoval obveznice z zapadlostjo do treh let, Bundesbank pa le redko posoja za dlje kot teden dni, za ohranitev svoje neodvisnosti še najraje le čez noč.

Predsednika te ustanove Jensa Weidmanna Handelsblatt zdaj imenuje »triindvajseto kolo na vozu«. Časopis opozarja, da je tudi Weidmannov predhodnik Axel Weber ostro nasprotoval, ko je ECB leta 2010 prvič kupovala grške, irske in portugalske obveznice, spomladi 2011 so sledile španske in italijanske. »Triindvajseto kolo« se je, poročajo, javil k besedi takoj na začetku četrtkovega zasedanja sveta ECB in napovedal nasprotovanje financiranju državnih obveznic, ki bo imela po njegovem nepredvidljive posledice. Nemška centralna banka tradicionalno skrbi le za stabilnost cen in med nastajanjem evra so predvidevali, da se bo ECB zgledovala po njihovi tradiciji.

Gorje, če bo spodletelo

Ker se to ne dogaja, je Weidmann, kot so poročali nemški mediji, tudi sam že razmišljal o odstopu, a ga je sama nemška kanclerka Angela Merkel prepričala, naj ostane. Morda zato, da bo lahko opozarjal, če bo šlo z načrtom ECB kaj zelo narobe? »Gorje, če bo spodletelo!« opozarja vsaj najbolj brani nemški časopis Bild, da Nemčija namreč reševalne akcije ECB jamči s 27 odstotki. Časopis navaja Jürgena Matthesa iz kölnskega IW (Institut der Deutschen Wirtschaft), ki meni, da ta čas ni nikakršne potrebe za posredovanje ECB, ta bi po njegovem nastopila šele pri desetodstotnih obrestih za obveznice. Tudi Jens Boysen-Hogrefe iz kielskega Instituta za svetovno gospodarstvo se boji morebitne inflacije ter še večje katastrofe, če si tudi Španija in Italija denarja ne bosta mogli več priskrbeti na prostih trgih.