Tiskane izdaje
»Kličemo vas z letališča Šeremetjevo. Iz pisarne so nas obvestili, da boste sodelovali na srečanju s Snowdnom,« so me tri ure pred dogodkom obvestili s Šeremetjeva. »Prosimo vas za številko potnega lista. Zbirno mesto je ob 16.30 na terminalu F pod tablo G9,« me je obvestil uslužbenec letališča, ki je prevzelo organizacijo dogodka. Na seznamu nas je bilo 11, in ker se predstavniki ruskih človekoljubnih organizacij med seboj zelo dobro poznajo, sem do zadnjega trepetala, ali mi bo uspelo.
Skozi gručo novinarjev, ki so begali sem in tja, zaradi njihovega pritiska pa so večkrat odpovedale tudi tekoče stopnice, so nas odpeljali do avtobusa, od tam pa na kraj srečanja na neznani lokaciji. Za majhno mizo sta sedela Edward Snowden in »pravna svetovalka« Wikileaksa Sarah Harrison, ki sta vsakemu udeležencu posebej stisnila roko in se osebno zahvalila, da smo si vzeli čas. »Spoštovani gostje. Gospod Snowden nas je prosil, da ga ne fotografirate in ne snemate,« je povedal neznanec, ki je še najbolj spominjal na pripadnika ruske tajne službe FSB. Kljub temu mi je uspelo posneti nekaj fotografij, saj so me številni novinarski kolegi prosili, naj zagotovim dokaz, da je Snowden še vedno v tranzitni coni moskovskega letališča.
»Verjamem v načela, ki so
Njegov nastop, ki so ga simultano prevajali v ruščino, so neprestano prekinjale objave novih poletov, slišati je bilo vzletanje in pristajanje letal. »Vse odkar sem se odločil za razkritje, so vlada in obveščevalne službe ZDA iz mene poskušale narediti primer za vse, ki si bodo drznili govoriti kot jaz. Iz mene so naredili človeka brez države, ki ga je ameriška vlada dala na seznam ljudi, ki ne smemo leteti. Od Hongkonga so zahtevali, da me vrnejo, čeprav je to v nasprotju z njihovimi zakoni. Državam, ki bi se postavile zame, grozijo s sankcijami. Te nevarne napetosti ne ogrožajo samo dostojanstva Latinske Amerike, ampak tudi osnovne pravice vsakega človeka in države – da živi svobodno, brez preganjanja, in da uživa politično zatočišče,« je poudaril.
Za konec se je še zahvalil vsem, ki so ga podprli »v agresiji, kakršne v zgodovini še ni bilo«.
Rusiji, Venezueli, Boliviji, Nikaragvi in Ekvadorju je izrazil zahvalo in spoštovanje, »da so bile prve države, ki so se uprle kratenju človekovih pravic«. Prosil je za pomoč pri zagotavljanju azila v Rusiji, za katerega je včeraj zaprosil že drugič. Prvič je prošnjo umaknil zaradi zahteve Putina, da lahko računa na zatočišče v Rusiji samo, če bo nehal škodovati »našim ameriškim partnerjem«. Snowden je na srečanju poudaril, da nikoli ni poskušal škodovati Ameriki, pač pa ji želi pomagati na pravo pot, saj je sistem tako množičnega nadzora resna kršitev 4. in 5. člena ameriške ustave in tudi univerzalne deklaracije o človekovih pravicah ter številnih pogodb.
Kremelj: Snowden lahko ostane, če neha škoditi ZDA
Kremelj se je na današnji razvoj dogodkov odzval z že znanim stališčem: »Snowden lahko ostane v Rusiji, če, prvič, opusti dejavnosti, s katerimi škodi našim ameriškim partnerjem ter odnosom med Rusijo in ZDA, in drugič, če sam prosi za to,« je sporočil tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov. Iz njegovih današnjih besed ni bilo jasno, ali to tudi namerava storiti.
