Sobivanje rusofobije in rusofilije

Berlin – »Nemčija se počasi poslavlja od Zahoda,« piše eden od nemških dnevnikov, ki ob ukrajinski krizi ne skrivajo kritične naravnanosti do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Številni Nemci poskušajo razumeti tudi ruske motive in se celo vidijo kot posredniki med to državo in Zahodom.

»Ravno v kriznih časih je pomembno sodelovanje državljanov,« pravijo pri ustanovi Peterburški dialog. »Če te dni politika in včasih tudi gospodarstvo postavljata ozke meje dialogu in sodelovanju, se v vsakdanjem življenju Nemci in Rusi pogovarjajo in pripravljajo nove projekte.«

Pri ustanovi, ki sta jo leta 2001 ustanovila nemški kancler Gerhard Schröder in ruski predsednik Putin, so v Leipzig povabili okrog 200 strokovnjakov za nemško-ruske odnose in tistih, ki se zanimajo zanje, srečanja se je danes udeležil tudi koordinator nemške vlade za Rusijo Gernot Erler. »Prav zaradi ukrajinske krize je dialog brez alternative,« je zatrdil sodelavec Peterburškega dialoga in nekdanji socialdemokratski premier Brandenburga ter nekdanji zvezni minister Manfred Stolpe. »Ničesar ne bomo olepševali, stvari bomo tudi tokrat imenovali s pravim imenom, a tudi z nemške strani moramo poskusiti razumeti, kaj vodi Rusijo.«

Mnogi Nemci soglašajo. Javnomnenjska raziskava, ki jo je nedavno opravila agencija Allensbach, kaže dramatičen upad naklonjenosti do današnje Rusije in njenega predsednika Putina. Nemci se še vedno zavedajo svojih zgodovinskih grehov do Rusije v času nacizma ter tesnega gospodarskega sodelovanja po padcu berlinskega zidu. Tudi v tej javnomnenjski raziskavi so Rusiji še posebej naklonjeni prebivalci nekdanje Nemške demokratične republike.

»Minulo stoletje je Nemce in Ruse vodilo v globoke konflikte, a tudi v premagovanje kriz, dolgoročni partnerski projekti in sodelovanje prebivalcev so ob ukrajinski krizi videti pomembnejši kot kdaj prej,« je prepričan tudi prvi demokratično izvoljen in zadnji premier Nemške demokratične republike Lothar de Maizière, ki prav tako deluje v Peterburškem dialogu.

Tako Stolpeju kot de Maizièru so v uradu za preiskovanje zločinov vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost očitali preveliko bližino tajni službi Stasi, a obtožb niso prepričljivo dokazali. Za dialog in sodelovanje z Rusijo kljub ukrajinski krizi se zavzemajo tudi evrodvomljivci iz stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) ter mnogi vmes.

»Zadnji evropski kolonialni rajh«

»Rusija je zadnji evropski kolonialni rajh in le z nasiljem drži ducate ljudstev v svojih mejah,« je te napadel­ Jacques Schuster iz časopisa Die Welt, ki je zapisal tudi v uvodu naveden stavek. »AfD se zavzema za bismarckovski evropski model in približevanje Moskvi, kot da bi Bismarckova zunanja politika kdaj prinesla takšno stabilnost, kot jo je Adenauerjeva povezava z Zahodom.« Avtor še posebej kaže s prstom na znanega publicista Jakoba Augsteina, ki je v Spieglu označil pravico ljudstev do samoodločbe za orodje zahodne nadvlade.

Kar 49 odstotkov vprašanih v raziskavi agencije Infratest dimap svojo državo vidi kot posrednico med Rusijo in Zahodom, kar je Jörg Himmelreich iz istega časopisa razložil s tradicionalnimi težnjami in občutkom manjvrednosti. »Paradoks je, da bolj grobo ko Putin v Ukrajini tepta mednarodno pravo, bolj ga Nemci poskušajo razumeti,« se je avtor v iskanju vzrokov ozrl v zgodovino in filozofijo. »V Nemčiji sta vedno sobivali najbolj strupena rusofobija in najbolj občudovanja polna rusofilija. Če je Karl Marx 'polaziatsko despotstvo' carjev obsojal kot eksistenčno grožnjo Evropi, je Friedrich Nietzsche le nekaj let kasneje hvalil rusko nagnjenost k avtoritarnosti.«

K sedanji ambivalentnosti številnih Nemcev do ruskega delovanja v soseščini pripomorejo tudi afere s prisluškovanjem ameriške NSA, zaradi česar so se nekateri oddaljili od tradicionalne zaveznice. Na ameriško-nemški osi lahko nastanejo še večje težave, če držijo navedbe spletnega portala The Daily Beast, da je prav nemška oboroževalna industrija revolucionirala vojsko Vladimirja Putina. Sklicujoč se na vire v ameriškem kongresu omenjajo düsseldorfski Rheinmetall, Nemci pa naj bi celo urili »zelene možice«, ki so brez vojaških in drugih oznak obvladali Krim in vse bolj obvladujejo vzhodno Ukrajino. Res pa naj bi se nemško, francosko, italijansko in drugo sodelovanje z rusko vojsko razcvetelo šele po ameriškem »resetu« odnosov z Rusijo po nastopu predsednika Baracka Obame.