Tiskane izdaje
Oslo - Norveško sodišč je danes sporočilo, da je množičnega morilca Andersa Behringa Breivika spoznalo za prištevnega in ga zaradi terorizma obsodilo na najmanj deset in največ 21 let zaporne kazni. Če bodo po dveh desetletjih ugotovili, da obsojeni še vedno predstavlja grožnjo družbi, mu bodo lahko kazen vsakih pet let podaljšali. Peterica sodnikov, med njimi dva poklicna in trije laični, je razsodbo sprejela soglasno.
Obramba je že danes zjutraj sporočila, da se na razsodbo ne bo pritožila, če bo sodišče obtožene spoznalo za prištevnega. Po poročanju Reutersa je množični morilec med branjem obsodbe izgledal zadovoljen.
Breivik bo kazen prestajal v zaporu z najstrožjim varnostnim režimom Ila na obrobju Osla, kjer ga bodo zadrževali v samici.
Ne bo se pritožil
Breivik se ne bo pritožil na danes izrečeno sodbo, ki jo je sicer označil za nezakonito; zavrača pristojnost sodišča, ki mu je sodilo. Na sodbo se ne bo pritožilo niti tožilstvo.
»Končano je in pika«
Žalost, ki jo občutijo preživeli in svojci žrtev, je tudi leto dni po tragičnem dogodku neizmerna. Neredki so zaznamovani za vedno: 21-letni Mohamad Hadi Hamed, na primer, je povsem odvisen od invalidskega vozička, saj so mu morali amputirati levo roko in nogo. Mnogim je odleglo, zdaj verjamejo, kakor je zaznati zadovoljstvo tudi na socialnih omrežjih, da bodo znova zaživeli. Eden od preživeli Viljar Hansse je po razglasitvi sodbe na enem od socialnih omrežji zapisal: »Končano je in pika.«
Per Balch Soerensen, oče, ki je v streljanju izgubil svojo hči, pa je povedal, da si bodo zdaj lahko vsi oddahnili. »Zdaj o njem kar nekaj časa ne bomo slišali ničesar. Zdaj bomo imeli mir in tišino,« je povedal in dodal, da je Breivik zanj manj kot nič.
»Breivik bo morda nekoč spet na prostosti. Treba se je pripraviti.«
Razsodba je znana, vendar »knjiga« o množičnem morilcu še zdaleč ni končana. Še pred današnjim epilogom je Geir Lipesstad, odvetnik Andersa Behringa Breivika, opozoril, da se utegne zloglasni norveški množični morilec, če ga ne bodo več prepoznali za nevarnega, nekoč vrniti na prostost. Družba se mora pripraviti tudi na možnost, da bo po prestani kazni morebiti spet vključen vanjo, so pri Norway Post povzeli nedavne odvetnikove misli iz intervjuja za NRK.
Svojevrstno »vključenost« bi pomenilo tudi morebitno pošiljanje pisem iz zapora, o čemer so na Norveškem, kjer so demokratični standardi zelo visoki, v zadnjem času veliko razpravljali. Kakor so debatirali tudi o sami naravi demokracije in strpnosti v državi.
Breivik, ki se ima, med drugim za »pisatelja«, bo imel v zaporu Ila (leži okrog deset kilometrov severozahodno od Osla), kar tri celice v velikosti osmih kvadratnih metrov: eno za spanje, drugo za telovadbo in tretjo za »delo«. Razpolagal bo z računalnikom brez internetnega dostopa, a menda z možnostjo branja Wikipedije. Kakor je brati v tujih medijih, namerava pisati svojo avtobiografijo. 54 odstotkov Norvežanov je prepričanih, da so zaporniške razmere »premilostne«.
Z sodbo zadovoljni tako Breivik kot svojci žrtev
Anders Behring Breivik je v bombnem napadu na Oslo in strelskem pohodu na otoku Utøya 22. julija lani ubil 77 ljudi in jih več kot 240 ranil. Bolj kot z vprašanjem o njegovi krivdi za množičen poboj, se je norveško sdišče ukvarjalo z vprašanjem, ali je Breivik duševno zdrav.
Sam je sicer priznal, da je izpeljal napad, a je od sodišča zahteval, da ga oprosti. Kot je pojasnjeval, je namreč Evropo branil pred multikulturalizmu in »muslimanski invaziji« na Evropo.
Tožilstvo je sicer sodišču predlagalo, da 33-letnega Breivika razglasi za neprištevnega in ga s tem obsodi na dosmrtno zdravljene v psihiatrični bolnišnica, čemur pa je obtoženi nasprotoval. Med sojenjem je namreč dejal, da bi bilo zdravljenje v psihiatrični ustanovi zanj »hujše od smrti«.
