Velika Obamova zmaga

Ameriško ustavno sodišče je razsodilo, da je zdravstvena reforma v skladu z ustavo.

Objavljeno
28. junij 2012 16.30
Posodobljeno
28. junij 2012 16.40
US-147343983
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
New York − Največja reforma zdravstvenega skrbstva in zavarovanja po letu 1965, ko so uzakonili socialno zavarovanje za revne in starejše, je preživela ustavno preizkušnjo. Ustavni sodniki so s tesno večino pet proti štiri presodili, da je najbolj sporna točka nove zakonodaje − obvezno zavarovanje − davek, ki ga kongres lahko naloži ljudstvu.

»Ker smo imeli pogum, da sprejmemo ta zakon, bo naša prihodnost lepša,« je razsodbo ustavnega sodišča komentiral ameriški predsednik Barack Obama. Ob reformi silno dragega, a tudi dokaj neučinkovitega in socialno nepravičnega zdravstvenega sistema, so se spotaknili številni Obamovi predhodniki, od republikanca Richarda Nixona do demokrata Billa Clintona, pred dvema letoma sprejeta zakonodaja pa velja za največji Obamov dosežek v prvem mandatu. Čeprav večina zakonodaje, ki bo omogočila zdravstveno zavarovanje okoli 30 milijonom doslej zaradi različnih razlogov nezavarovanim Američanom, začne veljati šele čez dve leti, je od nje doslej že imelo koristi okoli 2,5 milijona mladih ljudi, ki prej niso bili zdravstveno zavarovani. Po novem se namreč lahko Američani do 26. leta zavarujejo prek staršev. Hkrati pa je nova zakonodaja samo v lanskem letu omogočila izgradnjo 350 novih zdravstvenih domov na območjih, kjer je doslej primanjkovalo zdravstvene oskrbe.

Ena od najbolj strašljivih značilnosti ameriškega zdravstvenega sistema je, da zavarovalnice nočejo zavarovati ljudi, ki so že bolni, ali pa jim zaračunavajo zelo visoke premije. Po novem zakonu diskriminacija zaradi »predhodnih okoliščin« ali spola, saj ženske običajno plačajo višje premije od moških, ni več dovoljena. A da bi se rešili pred vsesplošno podražitvijo zavarovanja, ki bi jo ta novost povzročila, so v zakon zapisali »solidarnostno« določbo o obveznem zdravstvenem zavarovanju za vse Američane. Ta zapoved, ki so si jo kot protinapad proti Clintonovi zdravstveni reformi izmislili republikanci, Obama pa ji je v predvolilnem boju s Hillary Clinton celo nasprotoval, pa je povzročila celotni zaplet, ki se vleče vse od takrat, ko je 23. marca reforma s predsednikovim podpisom stopila v veljavo. Še isti trenutek so namreč proti njej vložili skupno tožbo vrhovni tožilci iz 14 zveznih držav, v katerih so na oblasti republikanci, pozneje pa se je tožbi priključilo še 13 držav. Po njihovem mnenju je bila državna prisila, da se mora slehernik zdravstveno zavarovati, v nasprotju z ustavo.

Če bi obveljala argumentacija predstavnikov zveznih oblasti, ki so marca med tridnevnim zasliševanjem pred ustavnim sodiščem trdili, da »individualni mandat« ni davek, bi Obama danes pogorel. Naprotniki reforme so kongresu očitali, da državljanov ne sme prisiliti, naj nakupujejo proizvode zasebnih podjetij, pravniki predsednikove administracije pa so se takrat branili, da to ne velja za tako svojevrsten »proizvod«, kot je zdravstveno zavarovanje. Po odzivih sodnikov sodeč, ti takrat niso bili večinsko na strani Obame. Pač pa je predsedniku ustavnega sodišča, konservativcu Johnu Robertsu, uspel »spreten in pogumen preobrat«, kakor se je danes izrazil komentator ameriškega javnega radia NPR, s katerim je obvezno zavarovanje utemeljil kot davek, ki ga ima kongres po ustavi pravico naložiti.

»Sprašujemo se le, ali ima kongres po ustavi pristojnosti, da uzakoni sporne določbe. Mi ne ugotavljamo, ali zakon uteleša pametno politiko. O tem odločajo voditelji, ki jih je izvolilo ljudstvo,« je po razsodbi povedal Roberts. Predsednik ustavnega sodišča, ki ga je na ta položaj imenoval republikanski predsednik George Bush starejši, je presenetil vse komentatorje, ki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo bolje napovedal izid ustavne »tekme«. Vsi so pričakovali tesen izid, glavno vprašanje, ki so si ga zastavljali, pa je bilo, ali se bo običajno nepredvidljivi sodnik Anthony Kennedy pridužil tradicionalni konservativni sodniški četverici, v katero sodi tudi predsednik Roberts, ali njihovim štirim liberalnim kolegom.

»To je bila slaba zakonodaja včeraj, slaba je tudi danes,« pa se je na odločitev ustavnih sodnikov odzval Mitt Romney. Nekdanji republikanski guverner dokaj liberalnega Massachussetsa je v svoji zvezni državi sicer uveljavil zelo podobno reformo, kakor je »obamozdravstvo«, snovatelji te pa so se po Romneyevemu modelu celo zgledovali. Zdaj je eden od najbolj gorečih nasprotnikov Obamovega »ubijalca delovnih mest«, kakor je Romney že večkrat izjavil. »Zdaj je čas, da se ameriško ljudstvo odloči. Če se hočemo znebiti obamozdravstva, moramo zamenjati predsednika Obamo. Moja naloga je, da to zagotovim,« je povedal Romney. Po besedah njegovega strankarskega kolega Johna Boehnerja, ki predseduje zveznemu predstavniškemu domu, pa razsodba ustavnega sodišča zgolj potrjuje nujo, da »ta škodljivi zakon v celoti odpravimo«.