Sodišče v Strasbourgu: Turčija z vodjem PKK ravnala nehumano

Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke Abdullah Öcalan je za zapahi, vse odkar so ga leta 1999 ujeli.

Objavljeno
18. marec 2014 15.43
TURKEY-KURDS-UNREST-OCALAN-RIGHTS-FILES
Mo. B., Delo.si, STA
Mo. B., Delo.si, STA

Strasbourg − Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je Turčija z zaprtim voditeljem prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullahom Öcalanom ravnala »nehumano«. Kot sporno je med drugim prepoznalo več kot desetletno zadrževanje Öcalana v izolaciji v strogo varovanem zaporu na otoku Imrali, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Vodja prepovedane PKK Öcalan je za zapahi, vse odkar so ga ujeli leta 1999. Kasneje so ga obsodili zaradi izdaje. Öcalan je bil na otoku Imrali edini zapornik, dokler ni Ankara leta 2009 omilila pogojev njegovega zaprtja.

Sodišče v Strasbourgu je ugotovilo, da je Turčija z zaprtjem na otoku kršila 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nehumano ali ponižujoče ravnanje. Je pa hkrati razsodilo, da po letu 2009 Turčija s pogoji zaprtja ni več kršila Öcalanovih človekovih pravic.

So pa sodniki pritrdili, da je Turčija kršila konvencijo tudi z obsodbo na dosmrtno ječo brez možnosti izpustitve.

Öcalana so turške oblasti zajele februarja 1999 v Nairobiju in ga obsodile na smrt. Ko je Turčija leta 2002 odpravila smrtno kazen, so Öcalanovo kazen spremenili v dosmrtno ječo.

Öcalan se na sodišče v Strasbourgu obrnil zaradi kazni, ki je ni mogoče zmanjšati, pa tudi zaradi pogojev pridržanja. Še posebej je omenil družbeno izolacijo in omejevanje komunikacije z družino in odvetniki. Glede zadnjega mu sicer sodišče po poročanju STA ni pritrdilo.

Sodišče je Öcalanu, ki je trdil tudi, da ga turške oblasti postopoma zastrupljajo, prisodilo 25.000 evrov odškodnine in povračila stroškov.

Öcalan je marca lani pozval k prekinitvi spopadov in umiku oboroženih pripadnikov PKK iz Turčije. Borci PKK so že začeli umik s turškega ozemlja, a so kasneje Ankaro obtožili, da ne spoštuje dogovora o podelitvi več pravic Kurdom.