Tiskane izdaje
Madrid - Zgodaj zvečer so se iz severa, juga, zahoda in vzhoda španske prestolnice proti Sončevim vratom v središču mesta zgrinjale množice nasprotnikov vladnih varčevalnih ukrepov, diktata mednarodnih finančnih institucij in neoliberalizma, ki uničuje Evropo, kot smo jo poznali.
»Hočemo javno zdravstvo!« »Hočemo javno šolstvo« »Sončna energija je zastonj. Jo boste privatizirali?!« »Mi nismo krivi za krizo, vi ste!« je v včerajšnjih večernih urah odmevalo po vsem Madridu in po vsej Španiji. Ob obletnici prvih velikih protestov proti sistematični razgradnji socialne države, ki jih je organiziralo gibanje 15.maj, so se ulice vseh večjih španskih mest napolnile z množico jeznih javnih delavcev, brezposelnih mladih, sindikalistov, upokojencev in ostalih nasprotnikov vladne in evropske politike, ki s svetlobno hitrostjo spreminja tisto, na kar smo najprej pomislili ob omembi Evropske unije.
»Dovolj je bilo rezanja. Iz denarja, ki ga jemljejo javnim delavcem se napajajo banke, ki nam nočejo dati kreditov. Kradejo nam pri belem dnevu. Nekoč bodo za to kaznovani. Dolga leta so pripravljali teren za dokončno privatizacijo vseh javnih servisov, zato nas oblasti skupaj z evropskimi institucijami in Mednarodnim finančnim skladom želijo predstaviti kot krivce za razmere. Ne bomo se pustili. To, kar vidite, je šele začetek protestov. Začeli smo mirno in dostojanstveno, a odzvali se bomo na vsako policijsko nasilje. Nikakor se ne smemo umakniti,« je napoti proti Sončevim vratom, čustvenemu središču španskih protestov, zadihano pravil 43-letni oblikovalec spletnih strani Rafael Carrasco, ki že petindvajset let sodeluje v različnih aktivističnih gibanjih.
»Nikoli ni bilo huje. Zdaj poteka odločilen boj za prihodnost. Kapital točno ve, kaj hoče. Vedno je bilo tako. Ljudje moramo biti enotni in pozabiti na 'dve Španiji', oblasti režejo tako levim, kot desnim. Ideologije ni več. Zgodovina se izkorišča za manipulacijo ljudstva. Tradicionalni mediji so glasniki kapitala. Zato moramo prevzeti odgovornost prav na vseh ravneh. Ne, država za nas ne bo naredila ničesar. Še huje - država je prav taka žrtev kot državljani. Reže se jo, kjer je mogoče,« je jezno pravil Rafael, medtem, ko so glasno odmevali protestniški bobni in vzkliki.
Ploščad pred Sončevimi vrati, ki so jo z vseh strani obkolili pripadniki posebnih policijskih enot, se je hitro napolnila. V času zaključevanja naše redakcije so se proti središču mesta, kjer je vladalo dostojanstvo, še vedno vile množice ljudi vseh generacij. Protesti bodo trajali do torka zvečer, udeleženci pa so drug za drugim napovedovali, da je to šele začetek boja za ohranitev delavskih in človekovih pravic ter Evrope, kot smo jo poznali.
