Tiskane izdaje
Madrid − V Španiji se danes z žalostjo spominjajo terorističnih napadov, ki so pred desetimi leti pretresli državo, v njih pa je umrlo 191 ljudi. Žrtev se bodo danes spomnili z žalno mašo v madridski katedrali Almudena, ki se je bosta poleg družin žrtev udeležila tudi španski kralj Carlos in premier Mariano Rajoy.
Kot smo v Delu že pisali, so vsakodnevno jutranjo rutino prebivalcev španske prestolnice 11. marca 2004 nasilno prekinile štiri eksplozije, ki so druga za drugo odjeknile na tamkajšnjih železniških postajah. Najprej je počilo na dveh vlakih na postaji Atocha v središču Madrida, nekaj minut pozneje pa so bombe, skrite v nahrbtnikih, eksplodirale tudi na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju prestolnice. Umrlo je 191 ljudi, skoraj 2000 je bilo ranjenih.
Napad je osupil mednarodno skupnost, hkrati pa je odločilno posegel v politično dogajanje v času, ko je Španija odštevala zadnje dni pred splošnimi volitvami. Tedaj vladajoča Ljudska stranka (PP) premiera Joséja Maria Aznarja se pri iskanju odgovornih za napad ni obotavljala. Še isti dan je premier odločno obsodil baskovsko separatistično organizacijo Eta, čeprav so mnogi dvomili o krivdi domačih teroristov. Obseg in način napada namreč nista bila skladna z Etinim vzorcem, ki je poleg tega zanikala vsakršno vpletenost.
Ko je postajalo čedalje bolj jasno, da so za napad odgovorni islamski skrajneži, ki jih je k temu bržkone vodilo špansko sodelovanje v iraški vojni, je podpora volivcev vladajoči stranki PP padla. Tri dni po napadu so volivci odrekli zaupanje Aznarju in namenili zmago socialistom Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera. Ta je kmalu po zmagi izpolnil predvolilno obljubo in odpoklical španske sile iz Iraka. Očitki, da je Aznarjeva vlada zaradi nabiranja političnih točk prikrivala resnico in krivdo pripisovala Eti, kljub temu niso potihnili.
Policija je nekaj tednov po napadu v stanovanjskem bloku v mestu Leganes, nedaleč od Madrida, izsledila šesterico osumljencev, vendar so se ti, ko so ugotovili, da so obkoljeni, razstrelili. Poleg osumljencev je bil v eksploziji ubit tudi pripadnik posebne policijske enote, 15 jih je bilo ranjenih.
Pozneje se je na zatožni klopi zaradi sodelovanja pri napadu znašlo 27 ljudi. Tri glavne obtožence je sodišče leta 2007 obsodilo na 40.000 let zapora, osem obtožencev pa je oprostilo. Med njimi tudi Rebeja Osmana Sajeda Ahmeda, imenovanega Mohamed Egipčan, ki je domnevno organiziral napade, vendar tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov za obsodbo. Vrhovno sodišče je leto pozneje med pritožbenim postopkom oprostilo še šest obtožencev.
Po mnenju sodišča so bili obsojeni člani Maroške islamske bojne skupine (GICM), ki je napad menda organizirala na lastno pobudo. Kljub temu še vedno sumijo, da je bila v napad vpletena tudi teroristična mreža Al Kaida. Član GICM je bil namreč tudi zdaj že pokojni skrajnež Amer Azizi, ki je nekaj časa sodeloval z enim od poveljnikov Al Kaide Hamzom Rabiom.
