Španija v krizi: pogrezanje najbogatejše avtonomne skupnosti?

Po Valencii Murcia in nato še Katalonija: v Barceloni bodo kot tretja avtonomna skupnost prisiljeni zaprositi za pomoč.

sob, 28.07.2012, 09:00

Po Valencii Murcia in nato še Katalonija: v Barceloni bodo, kakor je bilo slišati v torek, kot tretja avtonomna skupnost prisiljeni zaprositi Madrid za denarno pomoč. Otepajo se s preveč težavami, da bi se zmogli sami potegniti iz 42 milijard evrov globokega dolga. Kako visoko bo posojilo, za zdaj še ni jasno.

Ob tej krizni dinamiki, na katero se urno odzivajo finančni trgi (obresti na španske obveznice so presegle 7,7 odstotka), ne pojenjajo glasovi, da se bo Španija težko izognila prošnji za pomoč, v katero so bile že prisiljene Grčija, Irska in Portugalska. V Madridu zanikajo vsak namig, tudi v drugih evropskih prestolnicah – Berlinu, na primer – za zdaj izključujejo to možnost. Po drugi strani je slišati strokovnjake, kakor je Nicholas Spiro, da bi morala pirenejska velikanka, ki skorajda nima več dostopa do finančnih trgov, čim prej storiti ta neizogibni korak.

Katalonski dolg

Valencia, kakor je znano, prosi osrednjo vlado za dve milijardi evrov, Murcia za 300 milijonov, vreča, iz katere naj bi v zeli – poseben sklad za pomoč regijam –, pa bo menda težka 18 milijard evrov. Koliko natančno bodo odmerili Kataloniji, ki uradne prošnje sicer še ni oddala, se ne ve, katalonska ekonomija je po velikosti primerljiva s portugalsko. Mimogrede: Lizboni, ki je maja lani zaprosila za mednarodno pomoč, sta EU in IMF odobrila posojilo v višini 78 milijard evrov. Povedno je, da v drugi polovici letošnjega leta Barceloni zapade dolg v višini 5,76 milijarde evrov. Zdaj, ko je na tapeti tudi ta severovzhodna avtonomna skupnost, je že slišati očitke, češ kako je najbogatejša in hkrati najbolj zadolžena španska regija od nekdaj molzna krava Madrida – prispeva za dobro petino državnega bruto domačega proizvoda, »v zameno za nič«. Oziroma samo za zahteve, kakor so kritični v Kataloniji.

Barcelona, ki jo v največji meri določajo turizem, obmorska lega, industrija v zaledju ..., bi morala po vse strožjih navodilih prestolnice konec lanskega leta spraviti primanjkljaj na 1,3 odstot ka BDP, a je bil trikrat višji. Letošnji cilj je 1,5 odstotka, pot do njega občutijo kot veliko breme, pri bonitetni agenciji Moody's pa že svarijo, da ga bodo Katalonci zgrešili vsaj za odstotek, če ne celo za več. Regionalna oblast se jezi nad nepopustljivostjo Madrida, sploh ker so v Bruslju do Španije bolj milostni: prihodnje leto bo morala javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na 4,5 odstotka BDP in ne na tri odstotke, do konca leta 2014 pa na 2,8 odstotka. Niso zanemarljivi rezultati raziskave Centra d'Estudis d'Opinió, po katerih se je v Kataloniji, kjer so težnje po samostojnosti stare, v zadnjih štirih mesecih delež tistih, ki si želijo odcepitve, povečal kar za šest odstotkov – na 51 odstotkov .

Nič več zlatih jajc

V Madridu, kjer so pred nedavnim potrdili novo, 65-milijardno zategovanje pasu, je čutiti vse več bojazni, da bi jim spodletelo, kakor se je ponesrečilo Grčiji. Po obdobju opijanjanja, ko so v gradbeno-nepremičninskem sektorju gosi nesle zlata jajca in je bila še l eta 2007 Španija najhitreje razvijajoče se gospodarstvo območja evra, so pristali na trdih tleh: brez dela je vsak drugi mladi oziroma vsak četrti aktivni Španec, od leta 2007 se je delež bankrotov podjetij povečal za 400 odstotkov. Španci »plačujejo« za nora leta instant uspehov, ko so na vseh ravneh bredli v dolgove. Zdaj je čas korenitega čiščenja, predvsem pa naj bi bil trenutek za odkrivanje novih potencialov in preusmerjanja na druga ekonomska področja, tudi na tuje: španska podjetja, gradbena prav tako, se v resnici vse bolj ozirajo proti Južni Ameriki.

Konservativna vlada Mariana Rajoya – ki bo, kakor narekuje novi ukrep, dvignila davke, zamrznila naložbe v infrastrukturo, varčevalno posegla v šolstvo, pa tudi v raziskave in razvoj – ima pred seboj veliko odgovornost. Po nespametni preteklosti bo, kakor je slišati svarila, morda ogrozila tudi prihodnost. In to z ato, da bi zadostila zahtevam in pričakovanjem Evrope, ki tudi sama tava v temi, da bi dobila sto milijard evrov posojila, obljubljenega bankam. Po nedavnih napovedih vlade v Madridu bo Španija sicer v recesiji vsaj še do leta 2014: letos se bo gospodarstvo skrčilo za poldrugi odstotek , prihodnje leto pa za pol odstotka.

Evropa drsi v katastrofo?

Ob vse hujšem, tudi španskem opotekanju, ki se širi v Italijo in ga začenjajo čutiti v Nemčiji – tudi Berlinu in 17 nemškim bankam grozi izguba najvišje bonitetne ocene –, je slišati zmeraj glasnejša opozorila, da Evropa, »kakor da bi hodila v spanju, drsi v katastrofo«: na to je pred dnevi opozorilo 17 ekonomistov, prepričanih, da so se v zadnjih tednih in dnevih razmere v zadolženih državah drastično poslabšale. Če oblastem ne bo uspelo nemudoma obrniti toka, v katerem padajo države kakor domine, se je na območju evra bati hudih gospodarskih izgub. Ljudi pa čakajo, kakor britanski Telegraph povzema poročilo strokovnjakov, objavljeno pri Institute for New Economic Thinking, težki časi in veliko trpljenja.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se