Špansko spopadanje s krizo: »Rešujmo ljudi, ne bank«

Vse več je strahu, da bo Španija prisiljena zaprositi tujino za finančno pomoč – za »pravo« pomoč, kakor so bile primorane že Grčija, Irska in Portugalska, in ne le za pomoč bankam, kar je Madrid storil pred nedavnim. Finančna stiska, v kateri so se znašle nekatere avtonomne skupnosti, postaja nevzdržna.

Pritiskanja na prestolnico je toliko, da bodo, kakor analizirajo španski mediji, težko preprečili, da država ne bi klonila. Za rešilni jopič so Madrid namreč v petek že uradno zaprosili v Valencii, zdaj je brati, da potrebujejo med 200 do 300 milijonov evrov pomoči tudi v Murcii, ki je ena najmanjših od sedemnajstih avtonomnih skupnosti. Za denar moledujejo v sila neugodnem času, ko ima nacionalna vlada hude težave pri najemanju posojil in finančni trgi budno spremljajo dogajanje na Pirenejskem polotoku. Denar za pomoč regijam naj bi zajeli iz sklada za pomoč regijam, ki so ga ustanovili pred tednom dni po zgledu evropskega reševalnega mehanizma: vreden je 18 milijard evrov, pogoji posojila so zelo strogi, prvih izplačil pa se nadejajo že morda septembra. Madrid, kakor piše País, močno bedi nad tem, kako regije sledijo proračunskim ciljem: letos bodo morale privarčevati za 18 milijard evrov. Ali z drugimi besedami: regionalni primanjkljaj naj ne bi presegal 1,5-odstotka BDP, a je bil konec lanskega leta v Murcii 4,4-odstoten, v Andaluziji, ki je ob Valencii in Kataloniji najbolj zadolžena, pa je celo petinski. Na uradno prošnjo Valencie za posojilo so finančni trgi odzvali precej grobo: zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice se je povzpela na rekordnih 7,5 odstotka. Zdi se, da 65 milijard evrov vredni varčevalni paket do leta 2014, ki so ga v četrtek potrdili v parlamentu, ne pomirja, vse bolj jeznih Špancev zagotovo ne, a niti finančnih špekulantov, kakor ne manjša napetosti odločitev evroskupine – sprejeli so jo v petek –, da bo potrdila program do 100 milijard evrov pomoči za španske banke. Točen znesek naj bi bil znan septembra: od Špancev se pričakuje, da bodo uredili bančni sektor.

Zategovanje pasu

Po napovedih strokovnjakov bo pirenejska velikanka v recesiji še vso prihodnje leto in morda celo dlje, pravih naložb ni in ni, posledice, ki bi jih prinesla prošnja za mednarodno pomoč, pa bi bile, kakor ne skrivajo v Bruslju, zelo mračne, za širše območje. Iz Madrida je slišati očitke – kakor jih je bilo pred časom tudi iz Lizbone, denimo –, kako Evropska centralne banka ne stori ničesar, da bi ustavila špekulante, ki služijo na račun slabe podobe Španije. Na ministrstvu za finance napovedujejo, da bo do konca leta brezposelnost še narasla na 24,6 odstotka, kar je za odtenek več kot aprila letos, ko so izmerili 24,3-odstotno stopnjo: tolikšno napovedujejo tudi za konec prihodnjega leta, zatem pa naj bi začela počasi padati. Zagotovo je zgovoren podatek, da je bilo pred štirimi leti na cesti samo osem odstotkov delovno aktivnih. Novo zategovanje pasu, že četrto od izbruha krize leta 2008, je v zadnjih dnevih pognalo na ulice številne državljane, prepričane, da ne bodo dopustili zvišanja DDV-ja z 18 na 21 odstotkov oziroma z osem na deset odstotkov, zmanjšanja nadomestil za brezposelnost in drugih ukrepov, ki jih je že drugič v svojem mandatu pripravila vlada Mariana Rajoya: ukinitev božičnice za javne uslužbence, tudi davčnih olajšav ob nakupu nepremičnin. Protestniki se oglašajo s slogani kot – »Brez kruha ni miru.« »Za naše pravice, čast in prihodnost.« »Rešujmo ljudi, ne bank.« – in poudarjajo, da gre politika tokrat predaleč. Po nekaterih opozorilih iz tujine bi Španija do konca leta 2014 (do takrat naj bi vendarle spravila primanjkljaj pod mejo treh odstotkov BDP) potrebovala več kot tristo milijard evrov, da bi se izkopala iz krize. Finančni minister Cristóbal Montoro po drugi strani svari, da je tokratni dvig DDV-ja edino zagotovilo za izplačilo plač v javnem sektorju.