Tiskane izdaje
Prav na dan, ko bo asteroid 2012 DA14 s premerom 45 do 50 metrov letel mimo našega planeta na oddaljenosti 27.680 kilometrov − bliže od orbit geostacionarnih vremenskih in komunikacijskih satelitov −, so svet obkrožile novice o »meteorskem dežju« v osrednji Rusiji.
Toda znanstveniki so hitro zavrnili možnost vzročno-posledične povezave med obema dogodkoma. Profesor Alan Fitzsimmons z Astrofizikalnega raziskovalnega centra na univerzi v Belfastu je dejal, da med pojavoma »skoraj zagotovo« ni nikakršne povezave. »Navsezadnje se asteroid 2012 DA14 našemu planetu bliža z juga, v Rusiji pa je nebesno telo na Zemljo treščilo na severni polobli,« je povedal za BBC. »Skratka, priča smo zgolj spektakularnemu kozmičnemu naključju.«
Asteroid, meteorid, meteor in meteorit
Zelo majhna telesa, ki krožijo okoli Sonca, se imenujejo meteoridi, da jih tudi jezikovno ločimo od večjih asteroidov. Ločiti jih moramo tudi od meteoritov (izpodnebnikov), kakor rečemo asteroidu, ki pade na Zemljo. Kadar pa takšno telo vstopi v Zemljino atmosfero, zažari in na nebu lahko opazujemo meteor ali utrinek. Posameznim kosom, ki kljub vsemu priletijo na Zemljo, torej rečemo meteoriti. V grobem jih delimo na železove, kamnito-železove in kamnite.
Asteroidi so čvrsta nebesna telesa, največkrat nepravilnih oblik in premerov do nekaj deset ali sto kilometrov. So gradbeni material za planet, ki ni nikdar nastal, ali pa so ostanki razpadlega planeta. Večina asteroidov kroži okoli Sonca med Marsom in Jupitrom v tako imenovanem asteroidnem pasu.
»Meteorski dež«
Doktorica Andreja Gomboc s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je »meteorski dež« ali »meteorski roj« pojasnila kot pojav, ko več manjših delcev iz vesolja vstopi v Zemljino atmosfero in tam najpogosteje tudi zgori. Njihove sledi vidimo kot meteorje (utrinke), ki navidezno prihajajo iz istega dela neba.
Za tokratni pojav v osrednji Rusiji pa se zdi, da ga je povzročil en večji meteorid. Če takšen meteorid sestavljajo tudi zamrznjene snovi, se te ob vstopu v Zemljino ozračje segrejejo in uplinijo, zato ga lahko tudi raznese. Razlogov za to, da meteorid v atmosferi ne zgori, ampak pade na Zemljo (torej kot meteorit), je več; pomembni so zlasti njegova velikost, sestava in kot, pod katerim vstopi v ozračje.
Meteoriti na Slovenskem
Februarja 2011 so na Geološkem zavodu Slovenije potrdili najdbo železovega meteorita zahodno od Škofje Loke, v bližini Javorij. Bil je tretji po vrsti, po masi pa največji doslej pri nas najdeni meteorit − tehtal je skoraj pet kilogramov. Njegova naključna najdba (med gradnjo ceste) je bila po mnenju strokovnjakov srečno naključje, saj je možnost, da bi meteorit našli brez poznavanja natančne lokacije in časa njegovega padca na zemljo, zelo majhna.
Javorski meteorit je bil drugi najdeni železov meteorit − po avškem meteoritu, ki so ga našli 31. marca 1908 v bližini Avč v Soški dolini; tehtal je dober kilogram. Posebno pomembna najdba pa je bil kamniti meteorit, ki so ga, raztreščenega na več delov (skupna masa več kot tri kilograme in pol), našli na območju Mežakle. To je eden od redkih meteoritov na svetu, ki so mu določili tudi prvotno orbito. Njegov padec so opazovali 9. aprila 2009.
