Boris Čibej, New York
New York - »Obama je napovedal vojno religiji,« so prejšnji teden grmeli ameriški konservativci, »Cerkev spet hoče nadzirati žensko telo,« so vračali udarec liberalni komentatorji. Škandal je izbruhnil, ker se je administracija odločila, da bo od civilnih ustanov, ki so v lasti cerkve, zahtevala, da morajo zaposlenim ponuditi takšno zdravstveno zavarovanje, ki vključuje tudi kontracepcijo.
Strasti so se pomirile v petek, ko je predsednik Barack Obama, ki ga letos čakajo volitve, popustil pod pritiski, dal odvezo cerkvi in obveznost za zagotavaljanje osnovnih ženskih pravic preložil na zavarovalnice.
Vrhuška ameriške katoliške cerkve je bila na spopad dobro pripravljena, saj se je začela uriti že pred sedmimi meseci, so pred dnevi razkrili v časniku New York Times. »Še nikoli nisem videl, da bi se škofi tako hitro organizirali,« je bil presenečen Stephen Schneck, ki vodi Inštitut za politične raziskave in katoliške študije pri Ameriški katoliški univerzi iz Washingtona. Spomnil je, kako so potrebovali več let, da so se odzvali na razvpito razsodbo ustavnega sodišča po imenu »Roe vs. Wade«, ki je leta 1973 ženskam zagotovila pravico do zgodnje prekinitve nosečnosti.
A 20. januarja, ko je Obama po telefonu poklical newyorškega nadškofa Tymothyja Dolana in ga obvestil o novih obveznostih, ki bodo doletele njegovo ustanovo, je administracija doživela katoliški »Pearl Harbor«, kakor so se izrazili v New York Timesu.
Na spletu se je takoj pojavil video posnetek, ki je bil posnet že dan pred njunim pogovorom, v njem pa se Dolan pritožuje, da »ni še nikoli doslej zvezna vlada prisiljevala posameznike in organizacije, da na prostem trgu kupujejo proizvode, ki so v nasprotju z njihovim prepričanjem. To se ne bi smelo dogajati v deželi, ki v svojem prvem ustavnem dopolnilu uvršča svobodo veroizpovedi na prvo mesto«. Protinapad je bil dobro organiziran, podobne izjave so dali tudi poglavarji 147 od 195 ameriških škofij, tistim vernikom, ki jih niso prej uspeli slišati, pa so jih prebirali tudi na nedeljskih mašah.
Mediji so takoj zagrabili zgodbo. Cerkvi je uspelo vsiliti ton razprave, ki se je iz zagotavljanja ženskih pravic sprevrgla v kratenje verskih svoboščin. Konservativci so tolkli po »socialistični« politiki Bele hiše, zgražali so se tudi nekateri vplivni samooklicani liberalni komentatorji, sicer goreči katoliki, škandal pa so izrabili tudi tekmeci za republikanskega predsedniškega kandidata.
Dobroobveščeni predstavniki sedme sile so razkrili, da so se zaradi novih zahtev do cerkve sporekli tudi v sami Beli hiši, kjer da je ženski del navijal za spremembe, moški del pod poveljstvom podpredsednika Josepha Bidena pa da je svaril pred preveč radikalnimi ukrepi. Že sredi tedna se je razvedelo, da bo administracija popustila, v petek pa je Obama povedal, da cerkvam ne bo treba plačevati »spornih« dodatkov v zdravstvenem zavarovanju. To bo vlada zahtevala od zavarovalnic samih.
Katoliškim škofom je tako uspelo pokositi tri muhe na en mah. Ne le da se je moral Obama ukloniti in da jim ne bo treba dodatno seči v žep, ampak so dejansko zmagali v vojni, ki so jo bili že pred časom izgubili. Kar 28 od 50 ameriških zveznih držav namreč zahteva, da verske ustanove zaposlenim v svojih podjetjih, ne pa tudi v cerkvi sami, omogočajo takšno zdravstveno zavarovanje, v katerem je zajeta tudi kontracepcija.
Takšna država je tudi New York, ki so jo bili pravniki nadškofa Dolana neuspešno tožili, zato se je newyorška cerkev odločila, da ne bo več sama nudila zavarovanja, temveč raje več plačevala zaposlenim, da lahko sami sklenejo tovrstna zavarovanja. Ker je takšna politika za delodajalce dražja, so se nekatere manj premožne katoliške škofije po državi tiho vdale in ženskam plačevale tudi kontracepcijo.
Tretja zmaga katoliške vrhuške je bila proti svojim lastnim ovčicam. Raziskave kažejo, da je 98 odstotkov spolno aktivnih katoliških žensk vsaj enkrat v življenju uporabilo kontracepcijo, po nedavnih merjenjih javnega mnenja pa ameriški katoliki celo bolj podpirajo zdaj že umaknjeni Obamov predlog kot povprečni Američani.
Po zadnji anketi Inštituta za raziskovanje javne religije zahtevo, da delodajalci svojim zaposlenim plačujejo tudi tovrstno zdravstveno zavarovanje, podpira 55 odstotkov Američanov in 58 odstotkov katolikov. V nedavni raziskavi organizacije Public Policy Polling, kjer so ljudi izrecno vprašali, ali bi to moralo veljati tudi za bolnišnice in šole, ki so v lasti cerkva, pa je pritrdilno odgovorilo kar 53 odstotkov katolikov.
»Mogoče nisem tako teološko podkovan kot ameriški škofi, a sem bil vedno mislil, da je Jezus več govoril o pomoči revnim kakor prepovedi kontracepcije,« je zapisal novinar New York Timesa Nicholas Kristof. V svoji kolumni je nanizal celo vrsto podatkov, ki dokazujejo, da bi morala biti politika nadzorovanja rojstev osrednji steber javnega zdravstva, a je na žalost cena kontracepcijskih sredstev previsoka za številne ameriške ženske.
Ugotovili so, da vsak porabljen dolar za družinsko načrtovanje zmanjša državne stroške za zagotavljanje zdravstvenega zavarovanja za najrevnejše (Medicaid) za 3,74 dolarje, tisti delodajalci, ki zaposlenim ne plačujejo kontracepcije, pa na koncu plačajo 15 odstotkov več od tistih, ki jo omogočajo. »Če bi se morali odločati med občutljivostjo škofov in zdravjem žensk, bi morala biti naša nacionalna prioriteta ženski del našega prebivalstva,« zaključuje Kristof.