Sprostitev trgovine med EU in ZDA bo velik izziv

Ljubljana – V Washingtonu se danes začenja prvi krog pogajanj med EU in ZDA o vseobsegajočem prostotrgovinskem sporazumu, ki so ga poimenovali čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo. Evropa zdaj Ameriki proda več, kot od nje kupi.

Analitiki napovedujejo, da bi imela EU od sklenitve prostotrgovinskega sporazuma z ZDA 117 milijard evrov koristi na leto, ZDA pa 94 milijard evrov, medtem ko bi imele tretje države posredno od tega 104 milijarde evrov na leto koristi. Dodajajo, da bi ta sporazum omogočil tudi odprtje približno dveh milijonov novih delovnih mest, in poudarjajo, da bi prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA prispeval 0,5 odstotne točke k rasti Unijinega BDP in da bi evropska gospodinjstva po uveljavitvi prostotrgovinskega sporazuma z ZDA na leto privarčevala v povprečju 545 evrov.

Vseobsegajoči prostotrgovinski sporazum bo predvidoma odpravil carine in zmanjšal necarinske ovire v medsebojni trgovini, zagotovil enaka pravila igre pri investiranju, poenotil standarde, odpravil takšne ovire za trgovino, kot so vladne subvencije državnim podjetjem, zaščita lokalnih proizvajalcev in podobno. Hkrati bo predvidoma prihodnji prostotrgovinski sporazum omogočil tesnejše čezatlantsko sodelovanje na znanstveno-razvojnem področju in hitrejši pretok najnovejših izsledkov, poudarjajo člani evropsko-ameriške delovne skupine na visoki ravni, ki so prvi dali pobudo za začetek pogajanj o tem sporazumu.

EU in ZDA skupaj ustvarita približno polovico svetovnega BDP. Že zdaj sta najpomembnejši trgovinski partnerici, in če se dogovorita za sprostitev medsebojne trgovine, bo to največje prostotrgovinsko območje na svetu. Čezatlantski trgovinski partnerici imata že zdaj za kar 2,1 milijarde evrov trgovine na dan in tretjinski delež v svetovni trgovini.

ZDA največji tuji vlagatelj

Hkrati so Američani največji tuji investitorji v EU, podjetja iz Unije pa imajo največji delež v tujih neposrednih naložbah v ZDA. Ameriške naložbe v EU so, denimo, trikrat večje od njihovih naložb v celotni Aziji, investicije evropskih podjetij v ZDA pa so kar osemkrat večje od skupnih vlaganj družb iz EU na Kitajskem in v Indiji.

Čezatlantske gospodarske vezi so torej že zdaj zelo prepletene in tako se približno tretjina trgovine med EU in ZDA uresniči že z izmenjavo med družbami istih nadnacionalk z obeh strani Atlantika.

Medsebojna izmenjava je zelo prisotna tudi na področjih, na katerih EU in ZDA najbolj tekmujeta za prevlado na svetovnem trgu. Denimo v letalski industriji, saj številne dele za Airbusova letala že zdaj proizvajajo v ZDA, Boeing pa nekatere dele za svoja kupuje v EU. Natančneje, ameriške družbe imajo približno 40-odstotni delež v Airbusovih naročilih (vrednost: približno 12 milijard dolarjev na leto). Tako so v Airbusu prepričani, da njihova prva tovarna v ZDA ne bo imela nikakršnih logističnih težav. Mimogrede, zgradili jo bodo do leta 2015 v Mobilu (Alabama).

Toda največji trgovinski partnerici imata tudi največ medsebojnih sporov v Svetovni trgovinski organizaciji. Na nekaterih področjih, tudi agroživilskem, imata precej različne standarde, tako da je napoved, da bodo pogajanja končana, najbrž preveč optimistična.

Ne gre le za avdiovizualno področje, glede katerega je najbolj vztrajala Francija, da se izloči iz pogajanj. Med najbolj problematičnimi področji, ki bodo prišla na dnevni red pogajalcev, bodo, denimo, genetsko spremenjeni organizmi in standardi pri hrani. V ZDA je na primer dovoljena dvakrat višja vsebnost aflatoksinov v mleku kot v EU.

Domel pričakuje izziv

In kako gledajo na začetek pogajanj o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma z ZDA v našem gospodarstvu? Predsednik uprave holdinga Domel Štefan Bertoncelj pravi, da bo za njegovo podjetje to izziv. Nastal bo velikanski trg z največjo kupno močjo, povečala se bo konkurenčnost in v Domelu so prepričani, da bi se tudi za njihovo podjetje odprle nove priložnosti.

Domel že ima svoje podjetje v ZDA za trženje in zastopanje (sedež ima v mestu New Jersey). A je zdaj Domel v ZDA najbolj prisoten kot posreden izvoznik. Proizvaja zlasti elektromotorje in električne pogonske sisteme za prvo vgradnjo, in sicer za velike korporacije, kot so Karcher, Electrolux Philips in druge, ki po svojih prodajnih mrežah tržijo svoje izdelke na ameriškem trgu. Od prostotrgovinskega sporazuma z ZDA pa si Domel obeta povečevanje tržnih deležev tudi v srednjem in višjem cenovnem razredu.

V svojem segmentu ima Domel močnega ameriškega konkurenta, ki ga ceni, a na evropskem trgu imajo vodilno vlogo, dobro tržno pozicijo in so razvojni dobavitelj, kar je odločilna prednost, pravi Štefan Bertoncelj.