Tiskane izdaje
Beograd – Srbski predsednik Tomislav Nikolić bo v New Yorku lobiral za srbsko vizijo reševanja kosovskega vprašanja. V diplomatskih krogih je slišati, da se Bruselj ogreva za protektorat, Berlin pa v prvi fazi zahteva ukinitev srbskih vzporednih struktur oblasti na severu Kosova.
Ivica Dačić je prepričan, da Bruselj ne more prisiliti Srbije k priznanju neodvisnosti Kosova, kot edino možno in realno rešitev pa vidi delitev Kosova. Po njegovem bi bila rešitev sprejemljiva tudi za Albance v Prištini. Glede opozoril mednarodnih skupnosti, da bi delitev povzročila pretrese v regiji, je Dačić pripomnil, da je pretrese povzročila tudi delitev Srbije. Kot je še menil, ta hip ni trajne rešitve, politični dialog pa mora upoštevati tako interese Srbov kot Albancev, kar tudi pomeni, da Bruselj ne bi smel zavirati evropske poti Srbije, če ne bo priznala Kosova.
Srbski premier pravi, da bo treba najti primerne in trajnostne rešitve do vstopa Srbije v EU, v tej fazi pa je sprejemljivo vse tisto, kar ni sprejetje enostranske neodvisnosti Kosova, ki ga tudi pet članic EU še vedno ni priznalo. Kosovo predstavlja potencialno največji izvor nestabilnosti Srbije, ki gradi svojo politiko do Kosova na spoštovanju resolucije 1244 Varnostnega sveta ZN in pravni ureditvi Srbije. Dačić je še napovedal nadaljevanje dialoga s Prištino s ciljem, da najdejo rešitev problemov tamkajšnjega prebivalstva.
Po napovedih srbskih medijev bo predsedik Tomislav Nikolić o Kosovu govoril tako na zasedanju generalne skupščine ZN kot na srečanju z voditeljico evropske diplomacije Catherine Ashton. Novi srbski pogajalec v dialogu s Prištino Dejan Pavičević pravi, da bo po srečanju bolj jasno, ali bo dialog potekal hkrati na višji politični in na tehnični ravni. Za zdaj je dialog med Beogradom in Prištino, ki so ga pod okriljem EU zagnali marca lani, že od februarja zaradi srbskih parlamentarnih in predsedniških volitev na hladnem, medtem ko potrditve o nadaljevanju pogajanj še ni.
Po domnevnem načrtu Ashtonove bi postal sever Kosova protektorat z razširjeno lokalno samoupravo, za varnost in vladavino prava pa bi bila zadolžena Eulex in Kfor, ki bi ostala na Kosovu še več let. Kosovski Srbi bi dobili izdatno finančno pomoč, njen končni cilj pa bil njihova integracija v kosovske institucije. Kljub temu bi ohranili pravico do lokalne samouprave, ki je zajamčena z načrtom Marttija Ahtisaarija.
Nemški predlog rešitve kosovskega vprašanja, če zanemarimo zadnja opozorila nemških diplomatov, da bo Srbija pred vstopom v EU morala priznati Kosovo, predvideva ukinitev srbskih institucij lokalne samouprave na severu Kosova in podpis pravno zavezujočega dokumenta s Prištino, ki ne bi pomenil priznanja, temveč jamstvo, da Srbija ne bo ovirala Kosova pri uresničevanju mednarodne legitimnosti. Berlin še zahteva od Beograda, da mora v celoti uveljaviti vse dogovore, ki so bili doseženi v dosedanjem dialogu s Prištino, ter vplivati na Srbe na severu Kosova, da bodo aktivno sodelovali z Eulexom in s Kforjem. Srbski obrambni minister Aleksandar Vučić pravi, da bo Kosovo prvi pogoj, ki ga bo Bruselj postavil Beogradu pred določitvijo datuma za začetek pristopnih pogajanj z EU.
Predlog o delitvi Kosova je razdelil tudi kosovske Srbe. Srbski živelj na severu Kosova vidi delitev kot realno opcijo tudi zato, ker upošteva njihovo referendumsko odločitev, da ne priznavajo kosovskih institucij. Srbi južno od Ibra so prepričani, da bi imela uresničitev zamisli ogromne posledice, ker bi rešila samo problem Srbov na severu Kosova, medtem ko Prištini ne bi bilo reba spoštovati Ahtisaarijevega načrta, tako da ne bi imela nobenih obveznosti do Srbov v centralnem delu Kosova, ki bi postali kolateralna škoda takšne rešitve.
