Srbija je za Nemce kakor rana na želodcu

Beograd – Čeprav je stabilnost Zahodnega Balkana odvisna od napredka Srbije na poti k članstvu v Evropski uniji, ni zagotovila, da bo Srbija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj. Ključ je v rokah Berlina, ki Srbijo še vedno doživlja kot rano na želodcu.

Nemčija ni edina članica Unije, ki ima pomisleke zaradi počasnega uresničevanja bruseljskega dogovora, ki sta ga Beograd in Priština dosegla ob posredovanju EU. Kljub temu so škarje in platno v rokah Berlina, ki razume srbske interese, vendar gleda na Srbijo kot na sod smodnika, ki ni vreden žrtve. Z drugimi besedami: vladajoča koalicija noče izgubiti lastnih volivcev zaradi Srbije.

Po navedbah srbskih medijev je bundestag pripravljen dati zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj Unije s Srbijo v začetku prihodnjega leta pod pogojem, da bo poročilo evropske komisije o uresničevanju bruseljskega dogovora pozitivno. Nič namreč ne kaže, da bi bila nemška kanclerka Angela Merkel pripravljena odstopiti od ultimata Beogradu, naj najprej razpusti vzporedne strukture oblasti na severu Kosova. Čeprav sta Beograd in Priština v Bruslju dosegla dogovor, ki ga je zahtevala kanclerka, je sporazum še vedno mrtva črka na papirju.

Seznam ogorčenih

Podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić, ki mu pripisujejo dobre zveze z Berlinom, je vseeno prepričan, da bo Srbija na vrhu EU konec junija dobila datum. Srbski predsednik Tomislav Nikolić pa za vsak primer pripravlja domačo javnost na slabo novico. Kljub temu bo morebitno odlaganje datuma naletelo na ogorčene odzive, ker je večina prepričana, da je Srbija že zdaj preveč popustila.

Na seznamu ogorčenih bo prvi srbski premier Ivica Dačić, ki je izjavil, da bo Srbija prevarana, če ne bo dobila datuma. Dačić je evroskeptikom v Srbiji, ki so prepričani, da uresničitev vsakega pogoja prinaša nove pogoje, sporočil, da mu ni jasno, kdaj bi lahko Srbija dobila zeleno luč, če si je še ni zaslužila. Pri tem je zanemaril, da je morebitno odlaganje začetka evropskega življenja Srbije v igri tudi zaradi nemških parlamentarnih volitev 22. septembra.

Če bi se nemška vladajoča koalicija pred volitvami odločila za začetek pristopnih pogajanj Unije s Srbijo, bi bilo njeno ravnanje kontraproduktivno, glede na to, da večina nemške javnosti ni naklonjena širitvi Unije. Čeprav so oči Srbije uprte v Bruselj, se bo odločitev o njeni evropski usodi sprejemala v bundestagu. Po mnenju poznavalcev je Srbija talka najmočnejše države v Evropi, ker bi lahko koketiranje s širitvijo Unije negativno vplivalo na položaj nemške kanclerke in vladajoče koalicije v njihovem volilnem telesu.

Neomajna diplomacija

Čeprav Merklovo, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, podpira dobra polovica volivcev, je hkrati 80 odstotkov Nemcev proti širitvi Unije. Da je položaj še težji, so Srbi poleg Turkov najbolj osovražen narod v Nemčiji. S tega zornega kota je malo verjetno, da bo Merklova popustila. Navsezadnje tudi zato, ker Srbiji ni uspelo prepričati evropske diplomacije, da jo Unija potrebuje. Četudi si je Srbija, ki je poskušala ustreči zahtevam Washingtona in Bruslja, nemara zaslužila nagrado. Evropa je, kot kaže, še ni pripravljena izplačati.

Nemci vidijo v vsaki državi, ki se približa Uniji, le še enega berača z iztegnjeno roko, ki se bo hranil iz nemške blagajne. Zato sta od odločitve v bundestagu odvisni srbska in nemška vlada, vprašanje pa je, ali bodo argumenti srbske diplomacije dovolj močni, da bodo prepričali nemško vladajočo koalicijo, naj se postavi po robu domači javnosti. Sodeč po izkušnjah, bo bundestag sprejel odločitev v zadnjem trenutku. Odprte so vse opcije, od brezpogojnega do pogojnega datuma.

V igri je še Washington. Ameriški podpredsednik Joseph Biden je poudaril pomen hitre in polne uresničitve sporazuma zaradi zgodovinske priložnosti za mir in blaginjo prebivalcev Kosova in Srbije ter uresničitve evropskih teženj obeh držav. Washington nima odločilnega vpliva na Berlin, lahko pa prisili kosovskega premiera Hashima Thaç ija, da bo držal obljubo, da kosovska stran ne bo ovirala implementacije sporazuma o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom.

Ne glede na to, ali bo Srbija dobila brezpogojni ali pogojni datum za začetek pristopnih pogajanj z Unijo, nagrada ne bo imela pravega učinka, če se Beograd in Priština ne bosta dogovorila o izvajanju sporazumov o energetiki in telekomunikacijah, pravosodju in policiji, skupnosti srbskih občin in lokalnih volitvah na severu Kosova. Delovne strokovne skupine za zdaj še niso sprejele načrta o izvajanju sporazumov, ki naj bi ga 20. junija podpisala srbski in kosovski premier.