Tiskane izdaje
Podgorica - Danes popoldne sta po poročanju črnogorske tiskovne agencije Mina Črna gora in Kosovo vzpostavila diplomatske odnose. Potem ko je 9. oktobra 2008 priznala neodvisnost Kosova (do zdaj je to storilo 64 držav), je Črna gora danes dopoldne napovedala tudi vzpostavitev diplomatskih odnosov s to mlado balkansko državo. Črnogorski zunanji minister Milan Roćen se je v uradnem pismu kosovskemu zunanjemu ministru Skenderju Hiseniju med drugim zahvalil za »razumevanje, ki ga je Hiseni imel za potrebe članov črnogorske skupnosti na Kosovu«, hkrati pa izrazil pričakovanje, da bo položaj črnogorske skupnosti rešen »na trajni podlagi v okviru pravnega sistema Kosova, hkrati s pripravami na izmenjavo diplomatskega osebja«.
Ta formulacija daje vedeti, da bodo z izmenjavo veleposlaništev počakali do takrat, ko bodo na Kosovu rešili status črnogorske narodnostne manjšine. Kajti, kot pišejo tukajšnji mediji, glede tega vprašanja celo v črnogorskem državnem vodstvu niso povsem enotni. Predsednik države Filip Vujanović in podpredsednik vlade Svetozar Marović, ki se nočeta zameriti Beogradu, sta zahtevala, da se v celoti počaka z odločitvijo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, dokler ne bo Medržavno sodišče razsodilo glede tožbe Srbije, ki zadeva zakonitost razglasitve neodvisnosti Kosova. Premier Milo Đukanović in minister Roćen pa sta se odločno zavzela za vzpostavitev diplomatskih odnosov (kar med drugim povezujejo tudi z Đukanovićevim uradnim obiskom v ZDA, kamor bo odpotoval prihodnji teden), tako da so se na koncu odločili za kompromisno rešitev. Črnogorskega veleposlanika ne bodo poslali v Prištino, vse dokler ne bodo kosovske oblasti Črnogorcev vključile v svojo ustavo.
V preambuli kosovske ustave, ki to državo opredeljuje kot demokratično, so namreč našteti vsi narodi, ki v njej živijo, razen Črnogorcev. Po mnenju nekaterih jih v ustavi obravnavajo kot Srbe, kar seveda še kako ustreza privržencem velikosrbstva, ki zanikajo črnogorski narod, tako da se v Črni gori mnogi sprašujejo, kako je mogoče, da so se Albanci glede tega postavili na stran Srbov. Črna gora zato zahteva recipročnost. Črnogorce morajo na Kosovu obravnavati kot poseben narod, tako kot v Črni gori obravnavajo Albance... A vse kaže, da je to zelo zapleteno vprašanje. Še pred letom dni so kosovski funkcionarji na ves glas zagotavljali, da bodo to napako v kratkem odpravili, nato pa so nenadoma obmolknili. Zdaj pa voditelji nekaterih albanskih strank poudarjajo, da so Črnogorci na Kosovu priseljenci (po letu 1945), medtem ko so Albanci v Črni gori avtohtoni prebivalci.
A to še zdaleč ni edini problem. Potem ko je Črna gora pred dvema letoma priznala Kosovo, so iz Beograda demonstrativno izgnali črnogorsko veleposlanico (Anko Vojvodić). Odnosi med državama so se znova vsaj deloma normalizirali šele čez nekaj mesecev, novi črnogorski veleposlanik (Igor Jovović) pa je svojo dolžnost prevzel šele pred tremi meseci. Ne glede na to, ali si zdaj Črna gora s takšnim »nepopolnim« priznavanjem »kupuje čas«, da se ne bi do konca zamerila Beogradu, analitik dr. Dušan Janjić pričakuje oster odziv Beograda in vsesplošno ogorčenje srbske javnosti, sicer pa poudarja, da bi se to zgodilo ne glede na to, kako bi se vzpostavili podgoriško-prištinski odnosi - in to tako pred kot po razsodbi Meddržavnega sodišča.
Vodstvo v Beogradu pa poskuša tudi z drugimi primeri pokazati, da v Podgorici »ne smejo« ničesar narediti brez njegove vednosti. S tem daje jasno vedeti, da »ne priznava« črnogorske neodvisnosti in da je ta neodvisnost začasna (v nekaterih srbskih medijih Črno goro še vedno obravnavajo kot del Srbije). Tudi srbski predsednik Boris Tadić na vse mogoče načine kaže, da ima Beograd do Črne gore drugačna merila kot do drugih držav. Na novoletni sprejem je povabil (tudi) voditelje srbskih strank iz Črne gore, po vsem skupaj pa je sledila njihova izjava, da je za Srbe v Črni gori matična država - Srbija.
