Srbija ni zbrala poguma za Parado ponosa

Beograd – Čeprav je bila odločitev sprejeta pet minut pred dvanajsto, srbska oblast ni zbrala poguma za podporo manjšinam. Državni vrh ne nasprotuje paradi ponosa, ki bo zaprta med štiri zidove, boji pa se novega rušilnega pohoda skrajnežev.

Srbska oblast se je proti sprehodu istospolno usmerjenih po središču srbske prestolnice, ki mu nasprotuje večina državljanov, odločila na podlagi varnostne ocene. Premier Ivica Dačić je poudaril, da država ni kapitulirala pred huligani. Dačić je pred odločitvijo izjavil, da bi bilo za državo dobro, če ne bo prepovedala parade ponosa, ki jo zahteva tudi EU, vendar se je sam ne namerava udeležiti.

Čeprav se zaveda, da je ustavna pravica vsakega posameznika, da izraža svojo drugačnost, je v isti sapi prepričan, da ni treba iti v drugo skrajnost in se vsem prilizovati. Kot je poudaril, mu najbrž ni treba postati gej, da bi dokazal svojo proevropsko usmerjenost. Sklenil je z besedami, da ni dilema v tem, ali je država za parado ali proti njej, temveč v tem, ali je za varnost državljanov ali proti njej..

Vodja delegacije EU v Srbiji Michael Davenport je poudaril, da so državni organi dolžni omogočiti parado ponosa, pri čemer je opozoril, da se je proti njeni prepovedi izreklo tudi ustavno sodišče. Po njegovem mora država kaznovati vse, ki udeležencem grozijo z nasiljem. Da so tako človekove pravice kot pravica do svobode zbiranja univerzalne in ne nove pravice, so srbsko oblast opozorili tudi predstavniki Sveta Evrope.

Zrelostni izpit države in družbe

Največji nasprotnik današnje parade ponosa je Srbska pravoslavna cerkev. Patriarh Irinej je poudaril, da na manifestacijo gejevske populacije gleda tako črno, da bolj ne more. Po njegovem mora biti cilj Cerkve in države spodbujanje natalitete ter duhovne in moralne obnove srbskega naroda. Na vprašanje, kaj bi sporočil LGBT populaciji, je Irinej odgovoril, da so bedaki ponosni na tisto, česar se pametni sramujejo. Po njegovem sta v srbski družbi najbolj ogrožena zakonski stan in družina, ki ju načrtno ruši tudi gejevska parada. Končal je z opozorilom, da srbski narod potrebuje le še parado sramu, da bi izginil iz obličja zemlje.

Predsednik skupščinskega odbora za človekove in manjšinske pravice ter enakopravnost spolov Meho Omerović je poudaril, da je izvedba parade ponosa zrelostni izpit za državo, ki bo razkrila vse svoje slabosti, če se bo uklonila grožnjam skrajnih desničarskih organizacij. V tem primeru jim bo sporočila, da so močnejši od države, ki ni sposobna zagotoviti niti varnosti udeležencev parade niti dokazati, da so vsi državljani enaki pred zakonom. Član organizacijskega odbora parade ponosa Goran Miletić je poudaril, da bo imela prepoved resne posledice, čeprav izvedba manifestacije ni pogoj EU.

Grožnja z nasiljem

Javno izrečene grožnje in napisi po zidovih beograjskih ulic so kazali, da huligani in skrajni desničarji pripravljajo nov rušilni pohod po Beogradu, ki bi se lahko spet končal s prelivanjem krvi kot pred tremi leti. V strogem središču Beograda so na več objektih izpisani grafiti s sporočili, kot je Stop paradi sramu. Proti paradi se je najbolj ostro izreklo zunajparlamentarno desničarsko gibanje Dveri, ki pa je zagotovilo, da ne bo sodelovalo v morebitnem nasilju. Na prvi in doslej edini paradi ponosa, ki so jo v Beogradu organizirali leta 2010, je bilo ranjenih 89 policistov, od tega trije huje. Skrajneži so razbijali izložbe in smetnjake, zažgali so tri avtobuse in nekaj avtomobilov ter oropali nekaj prodajaln. Škode je bilo za več kot milijon evrov.