Srbski predsednik bo tekel drugi krog

Beograd – Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pred volilnim molkom se na srbskem političnem prizorišču razmerje sil ni bistveno spremenilo. Za predsednika države se bosta v drugem krogu pomerila Boris Tadić in Tomislav Nikolić, novo vlado pa bodo sestavili demokrati ali naprednjaki. Odvisni bodo od manjših strank, ki bodo prestopile parlamentarni prag.

V Srbiji bo danes dobrih sedem milijonov volivcev izbiralo novega predsednika države med dvanajstimi kandidati, 250 poslancev med 3065 kandidati z 18. volilnih list ter nove lokalne veljake med približno 50.000 kandidati iz 87. registriranih strank. Glavni tekmici za zmago na parlamentarnih volitvah sta koalicija okrog zdaj vladajoče Demokratske stranke (DS) Borisa Tadića ter Srbska napredna stranka (SNS) nacionalista Tomislava Nikolića. Ker lahko tako DS kot SNS osvojita le relativno večino, bodo jeziček na tehtnici stranke, ki bodo osvojile od dvajsetine do desetine glasov.

Iz tega zornega kota se zdi, da imajo demokrati večje možnosti za sestavo vladajoče koalicije. Predvsem lahko računajo na Socialistično stranke Srbije (SPS) Ivice Dačića, s katero so si tudi v zadnjem mandatu delili oblast, ter na Liberalno-demokratsko stranko (LDP) Čedomirja Jovanovića, ki bo pod primernim pritiskom pozabil na Dačićevo vlogo v padlem režimu Slobodana Miloševića. Naprednjaki na drugi strani niso našli skupnega jezika z Demokratsko stranko Srbije (DSS), ker njen prvak Vojislav Koštunica zavrača EU. Koalicija s Srbsko radikalno stranko (SRS) Vojislava Šešlja se zdi znanstvena fantastika, saj jo je prav Nikolić učinkovito presekal na dvoje.

V Vojvodini potekajo pokrajinske volitve v 120-člansko skupščino, na Kosovu pa ob podpori Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) potekajo predsedniške in parlamentarne volitve. Po napovedih bo glasovalo okoli 110.000 kosovskih Srbov. Kfor in Eulex sta pred volitvami okrepila navzočnost na Kosovu, generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je albansko in srbsko skupnost pozval k zadržanosti. Opozoril je, da bo Kfor uporabil vsa sredstva znotraj mandata za preprečitev morebitnih spopadov.

Na predsedniških volitvah bo glavna bitka potekala med Tadićem in Nikolićem, ki se bosta za končno zmago skoraj zanesljivo pomerila v drugem krogu 20. maja, ker danes nobenemu ne bo uspelo zbrati več kot polovice glasov. V predvolilni kampanji sta tako Tadić kot tudi Nikolić napovedovala reforme, boj proti korupciji ter naložbe in nova delovna mesta, nista pa pojasnila, kako bosta zastavljene cilje dosegla.

V njunih taborih niso ponudili rešitev za preseganje težavnih gospodarskih razmer v državi, ki se spopada z rekordno, 24-odstotno brezposelnostjo in visokim zunanjim dolgom v višini 45 odstotkov bruto domačega proizvoda, temveč so se raje odločili za blatenje druge strani. Demokrati so Nikoliću očitali, da sodeluje s koruptivnimi in nepoštenimi ljudmi, ki so oškodovali tako državo kot davkoplačevalce; naprednjaki so ustanovili radio Fokus za napade na politične nasprotnike na skrajnem robu dobrega okusa.

Nobena srbska stranka tudi ni pojasnila, kako bo napolnila prazno pokojninsko blagajno, stopila na prste razbohoteni sivi ekonomiji in rešila industrijo; to so uničili tajkuni s škandaloznimi privatizacijami. Čeprav vsi zagotavljajo, da bodo korupciji pristrigli peruti, ni nihče pojasnil, kako bodo preprečili, da v javnih razpisih ne bo več vsako leto, kot je ocenilo srbsko združenje delodajalcev, izginila več kot milijarda evrov. Ker so tako številni politiki in strankarski veljaki prišli do velikega premoženja, večina srbskih volivcev – živijo z mesečno povprečno plačo okoli 350 evrov – ne ve, za koga naj glasuje. V zadnjih 15 letih se je odstotek državljanov, ki ne zaupajo političnim strankam, povečal z 58 na 77 odstotkov, preostali pa večinoma kandidirajo za soudeležbo na oblasti.