Tiskane izdaje
Globalni turizem ima srečo, da živimo v obdobju civilizacijske raznovrstnosti. Zato lahko praznujemo več novih let: nekateri Kitajci so se ravnokar vrnili s potovanja po praznovanju tako imenovanega »izvornega dne« oziroma 1. januarja, drugi pa se že odpravljajo, da bodo v nekem znanem turističnem kraju pričakali svojo »novo pomlad«, ki se je tokrat začela 10. februarja.
Leta 2012 je državno mejo prestopilo 75 milijonov Kitajcev. Letos bo dopuste in praznike v tujini preživelo predvidoma najmanj 82 milijonov kitajskih turistov. Do leta 2020 bo takšnih verjetno že 220 milijonov. In kmalu turističnih delavcev ne bo več skrbelo, kako privabiti obiskovalce z Daljnega vzhoda, ampak kako poskrbeti za tako veliko število turistov.
Kitajski praznik nove pomladi, kakor tudi pravijo lunarnemu novemu letu, se tradicionalno praznuje v družinskem krogu. Po tem je podoben krščanskemu božiču. Toda tako kakor Evropejci in Američani vse pogosteje izkoriščajo božične praznike za potovanja v daljne kraje, tudi Kitajci čedalje raje odhajajo v tujino, ko se začne »zlati teden« praznovanja novega leta. »Tako se izognem obsedenemu kuhanju hrane in dolgočasnim družinskim srečanjem,« pravi Wang Lixiang, uslužbenka, ki živi v Pekingu, tokrat pa se je odpravila v Avstrijo. »Rada bi si ogledala Mozartovo mesto,« se je smejala pred odhodom. »In seveda Dunaj.«
Število kitajskih turistov naj bi se potrojilo
Številni Pekinžani, ki so navajeni na smučišča z umetnim snegom, bodo svoje tristo metrov visoke hribe v teh dneh zamenjali za resna alpska pobočja. Lani je 60.000 kitajskih turistov obiskalo Salzburg – zaradi Mozarta seveda – in bližnji Bad Gastein zaradi dobrih razmer za smučanje. Toda to je šele začetek kitajske zimske invazije, zato so salzburški turistični delavci že začeli prilagajati svojo ponudbo posebnim zahtevam kitajskih gostov.
Število kitajskih obiskovalcev se je močno povečalo tudi v Švici, v katero je lani vstopilo več kot 600.000 Kitajcev, za letos pa že napovedujejo število 840.000. V prihodnjih desetih letih nameravajo švicarski gostitelji sprejeti štirikrat toliko kitajskih gostov, in če recesije v Evropi še ne bo konec, jih bo kmalu več kot evropskih obiskovalcev.
Vsako evropsko državo kitajski turisti doživljajo po svoje in pogosto popolnoma drugače kakor Evropejci. Kitajci ob Švici, denimo, najprej pomislijo na uro. V kitajskih trgovskih središčih je na voljo nešteto slabih kopij po deset evrov, zato premožni Kitajci dragoceno uro najraje kupijo v deželi ur, poleg tega pa so prepričani, da jim tam nihče ne bo podtaknil ponarejene ure »made in China«.
Vedeti je treba, da kitajski bogataši potujejo po svetu praviloma zaradi dveh razlogov. Pred kratkim je neka raziskava ugotovila, da ponavadi ne spijo več kot šest ur in pol na dan, da so s povečanjem bogastva čedalje nesrečnejši in da je največja nagrada za stresno življenje občutek, da bodo poskrbeli za srečno prihodnost svojih potomcev. Zato bodo skoraj vsi šolali otroke v tujini, in kadar obiščejo Švico, si želijo samo tega, da bi se malo naspali in se pozanimali za švicarske kolidže in fakultete, ki so med Kitajci čedalje bolj priljubljene.
Zaposlili »strokovnjake
Prav zato, ker bogati Zahod varčuje, bodo turistične države leta 2013 poskušale privabiti čim več bogatih Kitajcev. Na evropski celini je še vedno najprivlačnejša Francija. Ne samo zato, ker simbolizira romantiko in velja za domovino številnih modnih znamk, za katere so kitajski milijonarji pripravljeni plačati skoraj nerazumne zneske. Francoski turistični delavci so zaposlili »strokovnjake za kitajski okus«, zato nikoli, kadar skupina Kitajcev vstopi v restavracijo, ne ponudijo krvavega bifteka, ampak vedno raco z medom. Seveda takoj za foie gras, ki je zlasti za kitajske severnjake izpopolnjena različica kuhanih račjih jeter, te pa redno jedo v pekinških restavracijah.
Kitajci seveda obiščejo Pariz, ki je še vedno najbolj zaželen turistični cilj, vendar so francoski turistični strokovnjaki ugotovili, da je pomembna tudi komunistična zgodovina. Zato se s kitajskimi skupinami pogosto odpravijo v Montagris, približno sto kilometrov južneje – tja, kjer je na začetku 20. stoletja študiral Deng Xiaoping in skupina kitajskih levičarjev, ki so nato skupaj z Mao Zedongom ustvarjali novo Kitajsko in sanjali o tem, da bodo v državi zagotovili francoski rogljič za vsakega prebivalca.
Kitajci se čedalje redkeje odpravijo na Japonsko, ker so se med sosedama zaostrili odnosi zaradi spornih otokov, zato pa se jih čedalje več odloča za obisk Velike Britanije. Leta 2012 je to državo obiskalo rekordnih 149.000 Kitajcev, pred prihodom novega leta pa se je londonsko letališče Heathrow posebej pripravilo na obiskovalce iz Kitajske. Slišati je bilo mogoče kitajsko glasbo, poskušati kitajske specialitete in opazovati »ples zmajev« – seveda v čast prihajajočega leta kače. Kitajcem, ki jih je za le en sam odstotek med vsemi potniki na tem letališču, se tako pozorno posvečajo zato, ker tu pustijo približno 25 odstotkov skupne vsote denarja, ki ga turisti porabijo za nakup luksuznega blaga na Heathrowu. Letos je zato povsod slišati kitajščino, samo da bi se bogati turisti dobro počutili. In da bi čim več zapravili.
Kitajski bogataš zapravi za pet Američanov
Anketa je pokazala, da povprečen kitajski milijonar potuje v tujino 3,4-krat na leto. Kadar obišče London, v Harrodsu zapravi petkrat več od povprečnega Američana. Resda si ogleda tudi Big Ben, vendar se smeje njegovemu imenu, ki v kitajščini pomeni »velika neumna ura« (»ben« namreč pomeni »neumen«), in precej bolj navdušeno odhiti na pokopališče Highgate, da bi obiskal grob Karla Marxa. In čim bogatejši je kitajski milijonar, tem bolj čustveno se pokloni spominu velikega očeta komunističnih idej, kakor da je prav on najbolj pripomogel k temu, da je v rdeči Kitajski danes mogoče tako hitro obogateti.
Bogati kitajski turist si nato ogleduje premožnejše londonske četrti in se, nekako mimogrede, pozanima o cenah stanovanj. Začelo se je namreč leto kače in napovedi horoskopov niso enopomenske. »Z vodno kačo se bo začelo obdobje izzivov in konfliktov,« pravijo poznavalci. Čas je za veliko potovanje na Zahod, so prepričani kitajski bogataši. Tudi tisti, ki še niso pravi milijonarji, so rade volje vstopili v leto kače zunaj meja svoje domovine. Tam, kjer je mogoče nakupovati in uživati v romantiki ali počitku, podobnemu serumu proti vsem strupom, ki čakajo doma. Srečno novo leto! In živel večkulturni turizem!
