Srednjeafriška republika: Pogajanja med vlado in uporniki

Zmagoviti pohod upornikov proti režimu predsednika Françoisa Bozizéja se je ustavil na vratih prestolnice.

Objavljeno
07. januar 2013 18.39
Posodobljeno
08. januar 2013 11.00
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika
Predvidoma danes bodo v gabonski prestolnici Libreville za skupno mizo sedli predstavniki vlade Srednjeafriške republike in tamkajšnjih upornikov, ki so pred slabim mesecem sprožili zelo uspešno vojaško kampanjo za strmoglavljenje režima predsednika Françoisa Bozizéja.

A obeti izkupička mirovnih pogovorov so vse prej kot obetavni. Nekdanja francoska kolonija v osrčju črne celine se že vse od izvitja izpod nadvlade Pariza leta 1960 vrti v krogu prevratov, uporov in politične nestabilnosti, njeni prebivalci pa se kljub obsežnim zalogam naravnih bogastev (urana, zlata, diamantov, lesa, vode ...) uvrščajo med najrevnejše na planetu. Sedanji voditelj Srednjeafriške republike Bozizé, ki se je pred desetletjem zavihtel na oblast z vojaškim udarom, je leta 2007 resda sklenil mirovni dogovor z uporniki in tako državi zagotovil nekaj let miru, vendar je obdobje stabilnosti prejšnji mesec ostro odrezal izbruh nove oborožene vstaje proti vladi v Banguiju.

Poznavalci razmer v tem delu Afrike so sicer že dlje časa svarili pred nevarnostjo obnovitve sovražnosti, saj Bozizéjev režim ni izpolnil obljube o enakopravni vključitvi predstavnikov opozicije v vladne vrste, ki je bila temelj mirovnega sporazuma; namesto tega jim je namenil le nekaj obrobnih položajev. Razmere je še zaostrila predsednikova ponovna zmaga na volitvah leta 2011, ki so jih njegovi politični nasprotniki bojkotirali zaradi obtožb o poneverbah, napetosti pa so se stopnjevale vse do 10. decembra lani, ko je koalicija treh uporniških skupin Seleka sprožila ofenzivo proti vladnim silam.

Uporniki, ki zastopajo predvsem interese prebivalcev severa države, v skromno financiranih in slabo opremljenih vladnih silah niso našli resnega nasprotnika. V zadnjih tednih je tako v njihove roke padalo eno strateško mesto za drugim, prodor proti jugu pa se je ustavil šele tako rekoč pred vrati prestolnice. K temu je pripomogel predvsem pritisk mednarodne skupnosti, ki je, na čelu z varnostnim svetom OZN in Bozizéjevim najtesnejšim regionalnim zaveznikom, čadskim predsednikom Idrissom Débyjem, upornike pozvala k zaustavitvi napadov in pogajanjem z nasprotno stranjo.

Dialog gluhih

Pod pritiskom razmer na terenu je bil v zadnjih dneh tudi predsednik Bozizé prisiljen obrniti ploščo in privoliti v dialog z uporniki, ki se bo, če bo šlo vse po načrtih, danes začel v glavnem mestu Gabona. Sprti strani sta že potrdili udeležbo na pogovorih, a glede na njune izhodiščne zahteve je napredek malo verjeten. Vodstvo uporniške koalicije Seleka je namreč konec tedna (znova) odločno zavrnilo predsednikovo ponudbo o sestavi vlade narodne enotnosti in postavilo »neomajno« zahtevo po Bozizéjevem sestopu z oblasti kot ključnem pogoju za kakršen koli politični dogovor.

Predsednik, ki je takšno možnost že zavrnil, češ da bo končal mandat, ki se mu izteče leta 2016, pa tokrat, kakor kaže, ne more računati na pomoč nekdanje kolonialne vladarke. Ta v preteklosti ni pomišljala pred (tudi vojaškim) poseganjem v dogajanje v Srednjeafriški republiki, tokrat pa so se v Parizu na pozive Banguija na pomoč odzvali s sporočilom, da je več sto vojakov, nameščenih v tej afriški državi, tam zgolj za zaščito francoskih državljanov in (ekonomskih) interesov.

Bozizé je podoben odgovor prejel tudi iz Washingtona, tako da je njegova usoda odvisna od regionalnih igralcev, predvsem od čadskega predsednika Débyja, ki se gotovo ne bo kar tako poslovil od zaveznika, ki ga je sam pomagal ustoličiti in v katerem, ironično, vidi poroka stabilnosti v svoji južni soseščini.